Forum » Znanost in tehnologija » JEK 2
JEK 2
Temo vidijo: vsi
telexdell ::
Čisto premalo, če se želimo preseravat z zelenim prehodom. Številka mora biti bolj 2-5 kot 1. Poleg tega kar zberemo in vložimo že sedaj.
Zeleni preho lahko poteka z različnimi hitrostmi. Če želimo po 2030 prepovedati ICE pol mogoče rabimo toliko. Če pa bi se to zgodilo desetletje pozneje pa so lahko mogoče dovolj trenutna sredstva. Če pa damo poleg še vse te, kateri so se aktivirali ob napovedi referenduma o JEK2 in so proti pol pa je denarja itak preveč, saj se ne bo moglo narediti nič.
Precej je treba vedeti, preden opaziš, kako malo veš.
Scientist ::
Ali dela kdo v Šoštanjski termoelekrarni in lahko pove na koliko časa se izvaja meritev kalorične vrednosti premoga (ali je to vsak dan, ali parkrat mesečno ali morda 1x letno, manjše kot je število meritev, večja je merilna napaka. Ni vsak lignit ki ga tam nakopljejo isti, en ima dobrih 9 MJ/kg, pa tudi do 11 MJ/kg. Če se meritev kalorične vrednosti premoga ne izvaja vsako uro (in močno sumim da se ne), potem že tukaj pride precej merilne napake, vsaj v rangu par procentov, če ne celo več. 11 je za 37,5 % večja številka od 9, in če si ti recimo enkrat v letu izmeril tako pa tako kalorično vrednost premoga in potem meritve delaš šele naslednje leto ali čez nekaj mesecev, potem je tukaj prisotna BISTVENA merilna napaka!). Pove naj še kako točno merijo količino premoga in koliko je merilne napake pri tej meritve (je v rangu par procentov ali je manj kot procent)?
Skratka skupna merilna napaka obeh dveh zadev, torej kalorične vrednosti premoga in količine premoga je med 6,5 do 9,5 %. Ker se napaka množi, se lahko pri vsaki od teh vrednosti zmotijo samo na recimo okrog 3 %, pa bo skupna merilna napaka takšna. Skratka po domače: kalorična vrednost premoga in količine skurjenega premoga so nekaj procentov manjše kot navajajo. Če pa je ena vrednost točna (recimo da je točna vrednost o količini premoga), potem mora bit realna povprečna kalorična vrednost premoga za 6,5 do 9,5 % manjša kot navajajo.
Skratka skupna merilna napaka obeh dveh zadev, torej kalorične vrednosti premoga in količine premoga je med 6,5 do 9,5 %. Ker se napaka množi, se lahko pri vsaki od teh vrednosti zmotijo samo na recimo okrog 3 %, pa bo skupna merilna napaka takšna. Skratka po domače: kalorična vrednost premoga in količine skurjenega premoga so nekaj procentov manjše kot navajajo. Če pa je ena vrednost točna (recimo da je točna vrednost o količini premoga), potem mora bit realna povprečna kalorična vrednost premoga za 6,5 do 9,5 % manjša kot navajajo.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Scientist ()
ViperR ::
Mislim, če hočeš točne podatke za izračun pejd na entso-e, tam imaš za celo leto na 15min intervalu proizvodnjo tako teš6 kot teš5..
starfotr ::
https://www.eles.si/Portals/0/Documents...
Tudi tule piše marsikaj, tudi razni scenariji za prihodnost. In drobiž, ki ga omenjate bi zeleni prehod zamaknil na 2150, ne pa 2050.
Tudi tule piše marsikaj, tudi razni scenariji za prihodnost. In drobiž, ki ga omenjate bi zeleni prehod zamaknil na 2150, ne pa 2050.
Scientist ::
Mislim, če hočeš točne podatke za izračun pejd na entso-e, tam imaš za celo leto na 15min intervalu proizvodnjo tako teš6 kot teš5..
Hvala. Ker sem uporabil najslabše predpostavke zame (za dokazat mojo poanto), bo realna merilna napaka kvečjemu večja od izračunane (torej teh 6,5 do 9,5 % za skupno napako kalorične vrednosti in količin premoga).
Če recimo privzamem da so navedbe o količini premoga čisto točne (torej ne fali niti desetinka procenta), in vzamem da je kalorična vrednost od 6,5 do 9,5 % manjša od navadene (torej vzamem da je kalorična vrednost med 11,06 MJ/kg in 11,43 MJ/kg, namesto navedene 12,22 MJ/kg, potem se vse ujema. Verjetno pa so se malo zmotili pri količini premoga za nekaj procentov, potem pa še nekaj procentov pri kalorični vrednosti zaradi premajnega števila letnih merjenj kalorične vrednosti, pa se vsi podatki ujemajo.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Scientist ()
Scientist ::
Mislim, če hočeš točne podatke za izračun pejd na entso-e, tam imaš za celo leto na 15min intervalu proizvodnjo tako teš6 kot teš5..
Lahko prosim daš direkten link točno do podatkov na 15 minut za blok 5 in blok 6 Šoštanjske elektrarne za celo leto 2023, da ne bom iskal po tej kolobociji? Ampak kot pravim, realna skupna merilna napaka kalorične vrednosti in teže premoga bo kvečjemu večja od izračunane, ker sem za izračun uporabil najslabše možne postake (torej sem računal najbolj v svojo škodo).
Kot pravim, realna količina premoga je nekaj procentov manjša od te ki jo navajajo v poročilu, nekaj procentov manjša je še kalorična vrednost premoga in potem se vsi podatki ujemajo. Da pa pridelaš par procentov (med 2 in 3 %) merilne napake pri merjenju kalorične vrednosti pa verjetno leži ključni razlog ne v sami meritvi, ampak v ne zadostnem številu meritev na leto, ker kalorična vrednost premoga nekoliko niha (torej če ne merijo kalorične vrednosti vsako uro, ampak recimo samo nekajkrat mesečno ali nekajkrat letno, potem brez problema pridelajo 2 do 3 % merilne napake pri merjenju kalorične vrednosti (in lahko tudi precej več).
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Scientist ()
telexdell ::
https://www.eles.si/Portals/0/Documents...
Tudi tule piše marsikaj, tudi razni scenariji za prihodnost. In drobiž, ki ga omenjate bi zeleni prehod zamaknil na 2150, ne pa 2050.
Pa misliš, da bi se normalen folk kaj sekiral zaradi tega?
Precej je treba vedeti, preden opaziš, kako malo veš.
Scientist ::
Še bolj konkretno:
Kalorične vrednosti velenjskega lignita (brez dodatka tujega premoga) nihajo iz leta v leto in znašajo tipično med 9 in 11 MJ/kg (kar lahko vidimo iz letnih poročil, preden so začeli primešavat tuj premog in biomaso). Recimo da izvajaš meritev samo 5x na leto, potem bi recimo pomeril vrednosti (vrednosti služijo samo kot primer):
9,1 MJ/kg
10,8 MJ/kg
10,2 MJ/kg
9,4 MJ/kg
9,9 MJ/kg
Skupaj povprečje zgornjega primera je 9,82 MJ/kg. Kaj se ti je pa vmes med dvema meritvama dogajalo z kalorično vrednostjo premoga, pa ne moreš vedet, ker nisi meril. Če je recimo realna letna povprečna kalorična vrednost premoga, kar bi dobil iz meritve vsaj vsako uro samo 9,52 MJ/kg, namesto 9,82 MJ/kg, potem je to že teh 3 % razlike. In če je še slabih 3 % razlike še poraba premoga manjša od navedene, potem se številke že ujemajo. Zato pa pravim, naj nekdo pove na koliko časa merijo kalorično vrednost premoga v TEŠ6, ker močno sumim da jo ne vsako uro (ker bi to grozno velik stalo če bi jo). Ter naj pove še kako točno merijo maso porabljenega premoga in koliko je merilne napake pri tej meritvi.
Kalorične vrednosti velenjskega lignita (brez dodatka tujega premoga) nihajo iz leta v leto in znašajo tipično med 9 in 11 MJ/kg (kar lahko vidimo iz letnih poročil, preden so začeli primešavat tuj premog in biomaso). Recimo da izvajaš meritev samo 5x na leto, potem bi recimo pomeril vrednosti (vrednosti služijo samo kot primer):
9,1 MJ/kg
10,8 MJ/kg
10,2 MJ/kg
9,4 MJ/kg
9,9 MJ/kg
Skupaj povprečje zgornjega primera je 9,82 MJ/kg. Kaj se ti je pa vmes med dvema meritvama dogajalo z kalorično vrednostjo premoga, pa ne moreš vedet, ker nisi meril. Če je recimo realna letna povprečna kalorična vrednost premoga, kar bi dobil iz meritve vsaj vsako uro samo 9,52 MJ/kg, namesto 9,82 MJ/kg, potem je to že teh 3 % razlike. In če je še slabih 3 % razlike še poraba premoga manjša od navedene, potem se številke že ujemajo. Zato pa pravim, naj nekdo pove na koliko časa merijo kalorično vrednost premoga v TEŠ6, ker močno sumim da jo ne vsako uro (ker bi to grozno velik stalo če bi jo). Ter naj pove še kako točno merijo maso porabljenega premoga in koliko je merilne napake pri tej meritvi.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Scientist ()
starfotr ::
https://www.eles.si/Portals/0/Documents...
Tudi tule piše marsikaj, tudi razni scenariji za prihodnost. In drobiž, ki ga omenjate bi zeleni prehod zamaknil na 2150, ne pa 2050.
Pa misliš, da bi se normalen folk kaj sekiral zaradi tega?
Normalno. Ker bo navaden folk to plačal. In nihče drug.
Scientist ::
Še zadnja stvar, potem pa nehamo s premogom, tukaj spodaj v članku navajajo da se je po novi metodologiji merjenja kalorične vrednosti premoga le ta znižala iz 10,4 gigadžula na tono (MJ/kg) na 9,5 gigadžula na tono (MJ/kg). Torej samo nova metodologija merjenja je prinesla skoraj 9 % razlike v merjeni vrednosti (9,5/10,4 = 0,91, torej skoraj 9 % manj). V luči tega pridelat 2 do 3 % merilne napake pri merjenju kalorične vrednosti ni nobena težava, ampak povsem običajna stvar (plus na to napako gor še napaka zaradi premajhnega števila letnih merjenj kalorične vrednosti).
Članek:
https://www.finance.si/finance/povprecn...
Citiram člankek:
"V TEŠ 6 naj bi pred meseci spremenili metodo merjenja kurilne vrednosti lignita, ki ga odkupujejo od Premogovnika Velenje. Po novi metodi, s predhodnim sušenjem in izločanjem vlage iz premoga, naj bi prišlo do precejšnjih odstopanj v rezultatih. Po novi metodi naj bi bila kurilna vrednost premoga za okrog osem odstotkov nižja od predvidene, v Dnevniku piše Primož Cirman. Povprečna kurilna vrednost premoga naj bi tako z 10,4 gigadžula na tono padla na približno 9,5 gigadžula. Nižja kurilna vrednost premoga sicer pomeni, da bo TEŠ 6 za svoje obratovanje potreboval več premoga, kot je bilo predvideno." Konec navedka.
Skratka vse njihove številke se ujemajo, če je dejanska povprečna letna kurilna vrednost par procentov manjša kot jo navajajo, ter če je dejanska letna količina premoga par procentov manjša kot jo navajajo. Skratka teslam2, ne smeš slepo zaupat podatkom in se jih držat kot pijanec plota, ampak moraš upoštevat vse tehnične in statistične omejitve merilne metode. Par procentov merilne napake je pri takšnih merjenjih nekaj povsem običajnega, tako zaradi tehničnih, kot tudi zaradi statističnih omejitev merilne metode. Upam da sem ti s tem razrešil tvojo dilemo.
Članek:
https://www.finance.si/finance/povprecn...
Citiram člankek:
"V TEŠ 6 naj bi pred meseci spremenili metodo merjenja kurilne vrednosti lignita, ki ga odkupujejo od Premogovnika Velenje. Po novi metodi, s predhodnim sušenjem in izločanjem vlage iz premoga, naj bi prišlo do precejšnjih odstopanj v rezultatih. Po novi metodi naj bi bila kurilna vrednost premoga za okrog osem odstotkov nižja od predvidene, v Dnevniku piše Primož Cirman. Povprečna kurilna vrednost premoga naj bi tako z 10,4 gigadžula na tono padla na približno 9,5 gigadžula. Nižja kurilna vrednost premoga sicer pomeni, da bo TEŠ 6 za svoje obratovanje potreboval več premoga, kot je bilo predvideno." Konec navedka.
Skratka vse njihove številke se ujemajo, če je dejanska povprečna letna kurilna vrednost par procentov manjša kot jo navajajo, ter če je dejanska letna količina premoga par procentov manjša kot jo navajajo. Skratka teslam2, ne smeš slepo zaupat podatkom in se jih držat kot pijanec plota, ampak moraš upoštevat vse tehnične in statistične omejitve merilne metode. Par procentov merilne napake je pri takšnih merjenjih nekaj povsem običajnega, tako zaradi tehničnih, kot tudi zaradi statističnih omejitev merilne metode. Upam da sem ti s tem razrešil tvojo dilemo.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Scientist ()
Scientist ::
Izgubljene gigawate potrebujejo, da poganjajo možgane gospoda znanstvenika.
Pa sploh ni faking point v tem da je 10 al 11 MJ. Point je v tem, da ti očitno obračaš številke kakor se ti sprdne, produciraš neke namišljene scenarije, kako bo 10000ton bukve na dan gorelo v tešu, kako bomo nasrali nekaj ČHE po Sloveniji, kak smo 125% samooskbni, skratka prodajaš meglo tule, v resnici pa še enga kurčevga povprečja ne znaš sam zračunat :D
Ne, za razliko od tebe ne prodajam megle. Res je, ni fucking point ali je kurilna vrednost velenjskega lignita 10 ali 11 MJ/kg, ne vem zakaj si se prej v to vpičil in se kregal ali je 10 ali je 11 MJ/kg? Je približno 10 in 11, odvisno od leta. Point je bil da je kurilna vrednost velenjskega lignita mnogo manjša od kurilne vrednosti smrekovega lega (smrekov les ima 15,7 MJ/kg). Glede bukve sem ti že pojasnil, glede samooskrbe tudi. Da bi do 2050 postavili vsaj še eno ČHE je več kot realen cilj, se ti ne zdi? Pa tudi če ne, to ni nujen pogoj, 100 % OVE scenarij z ustreznim miksom virov deluje tudi brez tega. Seveda znam zračunat povprečje, bodi brez skrbi, statistiko sem imel pred dolgimi leti na faksu 10. Ključnen je ustrezen miks obnovljivih virov energije, ki med seboj delujejo sinergijsko. Spodaj je graf za proizvodnjo sončne in vetrne energije v Evropi. Poleti je več sonca, pa zato manj vetra, pozimi pa je več vetra in zato manj sonca. Ta dva vira se lepo dopolnjujeta. Kar pa ne pomeni da rabimo v Sloveniji postavit ne vem kolk vetra. Bomo pač ko bodo pozimi cene elektrike na trgu nizke pač uvažali, ko pa bodo visoke pa bomo bodisi uporabljali navaden plin (lahko tudi vodik ko bo čez 10 do 20 let). Tega navadnega plina bi bilo zelo malo, nekje med 5 do 10 % letne porabe elektrike.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Scientist ()
Utk ::
V naslednjih 20 letih bi brez problema vrgli eno milijardo letno v omrežje in elektrarne. To bi bilo v bistvu nujno. In tudi denarja se čisto dovolj zbere za to.
Samo treba najt pametne projekte in zapret pipico proti državnemu proračunu.
Čisto premalo, če se želimo preseravat z zelenim prehodom. Številka mora biti bolj 2-5 kot 1. Poleg tega kar zberemo in vložimo že sedaj.
Kar fantaziraj.
https://www.eles.si/Portals/0/Documents...
Tudi tule piše marsikaj, tudi razni scenariji za prihodnost. In drobiž, ki ga omenjate bi zeleni prehod zamaknil na 2150, ne pa 2050.
Kot da je elektro mafija pri nas sposobna RACIONALNO potrošit 2 milijardi letno. Še eno težko. Lahko jih pa skuri, v to sploh ne dvomim.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Utk ()
telexdell ::
https://www.eles.si/Portals/0/Documents...
Tudi tule piše marsikaj, tudi razni scenariji za prihodnost. In drobiž, ki ga omenjate bi zeleni prehod zamaknil na 2150, ne pa 2050.
Pa misliš, da bi se normalen folk kaj sekiral zaradi tega?
Normalno. Ker bo navaden folk to plačal. In nihče drug.
Mogoče sem bil premalo jasen- Misliš, da se bo normalen folk sekiral, če se bo zeleni prehod zamaknil?
Precej je treba vedeti, preden opaziš, kako malo veš.
teslam2 ::
Še zadnja stvar, potem pa nehamo s premogom, tukaj spodaj v članku navajajo da se je po novi metodologiji merjenja kalorične vrednosti premoga le ta znižala iz 10,4 gigadžula na tono (MJ/kg) na 9,5 gigadžula na tono (MJ/kg). Torej samo nova metodologija merjenja je prinesla skoraj 9 % razlike v merjeni vrednosti (9,5/10,4 = 0,91, torej skoraj 9 % manj). V luči tega pridelat 2 do 3 % merilne napake pri merjenju kalorične vrednosti ni nobena težava, ampak povsem običajna stvar (plus na to napako gor še napaka zaradi premajhnega števila letnih merjenj kalorične vrednosti).
Članek:
https://www.finance.si/finance/povprecn...
Citiram člankek:
"V TEŠ 6 naj bi pred meseci spremenili metodo merjenja kurilne vrednosti lignita, ki ga odkupujejo od Premogovnika Velenje. Po novi metodi, s predhodnim sušenjem in izločanjem vlage iz premoga, naj bi prišlo do precejšnjih odstopanj v rezultatih. Po novi metodi naj bi bila kurilna vrednost premoga za okrog osem odstotkov nižja od predvidene, v Dnevniku piše Primož Cirman. Povprečna kurilna vrednost premoga naj bi tako z 10,4 gigadžula na tono padla na približno 9,5 gigadžula. Nižja kurilna vrednost premoga sicer pomeni, da bo TEŠ 6 za svoje obratovanje potreboval več premoga, kot je bilo predvideno." Konec navedka.
Skratka vse njihove številke se ujemajo, če je dejanska povprečna letna kurilna vrednost par procentov manjša kot jo navajajo, ter če je dejanska letna količina premoga par procentov manjša kot jo navajajo. Skratka teslam2, ne smeš slepo zaupat podatkom in se jih držat kot pijanec plota, ampak moraš upoštevat vse tehnične in statistične omejitve merilne metode. Par procentov merilne napake je pri takšnih merjenjih nekaj povsem običajnega, tako zaradi tehničnih, kot tudi zaradi statističnih omejitev merilne metode. Upam da sem ti s tem razrešil tvojo dilemo.
Jebote tvoji novinarji pa članki v financah.
V NIP 6-2015 je glede razpoložljivih zalog premoga v Premogovniku Velenje navedeno, da je bil v skladu
z zahtevami Pravilnika o klasifikaciji in kategorizaciji zalog in virov trdnih mineralnih surovin151
(v nadaljevanju: pravilnik o klasifikaciji trdnih mineralnih surovin) v začetku leta 2014 izdelan Elaborat o
klasifikaciji in kategorizaciji izračunanih zalog in virov premoga v Premogovniku Velenje s stanjem
31. 12. 2013. Na podlagi elaborata je Ministrstvo za infrastrukturo 25. 9. 2014 izdalo Potrdilo o stanju
zalog in virov mineralne surovine. S tem je potrdilo stanje zalog in kakovost premoga v elaboratu, in sicer:
bilančne zaloge152 premoga na dan 31. 12. 2013 v obsegu 162.500.000 ton;
odkopne zaloge153 premoga na dan 31. 12. 2013 v obsegu 126.750.000 ton;
vsebnost vlage v premogu znaša 34,81 odstotka;
vsebnost pepela v premogu znaša 16,14 odstotka;
kurilna vrednost premoga znaša 10,65 MJ/kg.
3.1.4 Kurilna vrednost premoga
3.1.4.1 Določanje kurilne vrednosti premoga
Kakovost premoga, določanje parametrov ter tehtanje, težinski obračun porabljenega premoga, vzorčenje
in evidenca nakopane količine premoga potekajo v skladu s Pravilnikom o količinskem prevzemu in
kakovostni kontroli premoga156 (v nadaljevanju: pravilnik o kontroli premoga). Kakovost premoga se v
skladu s 4. točko pravilnika o kontroli premoga določa v povprečnih dnevnih vzorcih. Porabljeni premog
(dnevni vzorec) se vzorči v prostoru vzorčenja na lokaciji PE22 TEŠ z avtomatsko vzorčevalno napravo
ali v primeru okvare avtomatske vzorčevalne naprave ročno. Premogovnik Velenje ima pravico, da
kadarkoli samostojno preveri kurilno vrednost pred oziroma po dobavi premoga TEŠ po metodi, ki
omogoča primerljivost med vzorci.
Povprečni dnevni vzorec premoga je sestavljen iz delnih vzorcev, ki se pridobijo iz vzorčevalne naprave z
redukcijo dnevno porabljene količine premoga. Iz celotne količine povprečnega dnevnega vzorca je treba
za določanje kakovosti premoga za izračun energije porabljenega premoga analizne parametre določati v
dnevnih vzorcih in utežno glede na dnevno količino premoga preračunati povprečne obdobne vrednosti
analiznih parametrov (prosta vlaga, higro vlaga, pepel, kurilnost, hlapne snovi in elementna sestava).
Z dogovorom o sodelovanju na področju izvajanja analiz premoga so se predstavniki Laboratorija za
premog in razžvepljevanje TEŠ in Laboratorija Erico dogovorili, da pripravo vzorca in določitev grobe
vlage za vse vzorce premoga, ki so vzorčeni v TEŠ, izvaja Laboratorij za premog in razžvepljevanje TEŠ v
prostorih Laboratorija za pripravo vzorcev premoga na PE24. Priprava vzorca in določanje proste vlage se
bosta izvajala po komercialni metodi, izjemoma se bo uporabljala referenčna metoda, o čemer bodo
predhodno obveščeni vsi pogodbeni partnerji. Zaradi zagotavljanja boljše kontrole nad izvajanjem celotne
analitike so se pogodbeni partnerji dogovorili, da priprave analitskega vzorca za potrebe Premogovnika
Velenje TEŠ ne bo več izvajala oziroma ga je izvajala le še do konca veljavnosti tripartitne pogodbe za
leto 2015. Priprava analitskega vzorca TEŠ za potrebe Premogovnika Velenje preneha po pisnem
obvestilu s strani Premogovnika Velenje, da ima zagotovljeno pripravo analitskega vzorca v lastni režiji.
Kakovost dnevnega vzorca premoga se za pogodbeno stranko TEŠ določa po zahtevah odjemalca v
preskuševalnem Laboratoriju za premog in razžvepljevanje TEŠ, ki je akreditiran pri Slovenski
akreditaciji157. Za pogodbeno stranko Premogovnik Velenje se določa kurilna vrednost po standardu
DIN158 51900-del 1:2004 in del-3:2005 v laboratorijskem vzorcu v Laboratoriju Erico.
Rezultate vseh laboratorijskih analiz je treba dostavljati vsem trem pogodbenih partnerjem (podpisnikom
tripartitne pogodbe) sproti, dvakrat mesečno. Oddelek primarnih surovin HSE na podlagi teže
porabljenega premoga in aritmetične sredine kurilnih vrednosti, določenih v obeh laboratorijih, izdela
obračun oddane energije iz premoga in ga pošlje v potrditev pogodbenim partnerjem.
Praviloma se za obračun energije premoga upošteva aritmetična sredina kurilnih vrednosti, določenih v
obeh laboratorijih. Če se kurilni vrednosti vzorca premoga, določeni v obeh laboratorijih, razlikujeta za
več kot 300 kJ/kg, se analizira arbitražni vzorec. Arbitražni vzorec se analizira v pogodbenem laboratoriju
za goriva družbe Javno podjetje Energetika Ljubljana, d. o. o., Ljubljana, za obračun pa se uporabijo
vrednosti analiz arbitražnih vzorcev.
Gibanje kurilne vrednosti premoga in sprememba metode določanja
Iz NIP 6-2015 izhaja, da načrtovana povprečna kurilna vrednost premoga za obdobje od leta 2015 do
konca leta 2054 znaša 9,85 MJ/kg. Predvidena povprečna kurilna vrednost premoga je nižja od potrjene
vrednosti 10,65 MJ/kg, ki je navedena v Potrdilu o stanju zalog in virov mineralne surovine. Po navedbah,
povzetih iz noveliranega dokumenta Planiranje proizvodnje in kvalitete premoga za oskrbo bloka 6
(začetno stanje 1. 1. 2011) z dne 19. 9. 2013, ki je bil izdelan za potrebe priprave NIP 6-2015, je toplotna
vrednost proizvodnje premoga v tabelah izračunana s 6 odstotkov nižjo kurilno vrednostjo od
napovedane z modelom. Razlog je v tem, da je v letu 2014 zaradi razhajanja pri uporabi obstoječih naprav
n zaradi uvedbe spremenjenih postopkov ter zaradi uvajanja novih postopkov določitve kurilne vrednosti
premoga v TEŠ prišlo do občutnih odstopanj med napovedano kurilno vrednostjo in laboratorijsko
določeno kurilno vrednostjo oddanega premoga.
Premogovnik Velenje je 5. 6. 2014 družbo HSE seznanil, da bo v prihodnjih letih kurilna vrednost
izkopanega premoga nižja zaradi geomehanskih lastnosti premogovnega sloja. Premogovnik Velenje je
navedel, da so bile izkopne jame razvite za doseganje letne proizvodnje približno 40.000 TJ na leto, vendar
ob pogoju izkopavanja na dveh odkopnih ploščah. Prav tako se je zmanjšalo število zaposlenih pri
proizvodnji premoga in pričeli so se pojavljati nepredvideni dogodki, kot so deformacije jamskih objektov
in stebrni udari.
V letu 2014 je bila laboratorijsko določena kurilna vrednost v povprečju za 6 odstotkov nižja od
napovedane z modelom. Metodo določanja kurilne vrednosti določajo standardi ASTM159, po katerih ima
TEŠ akreditacijsko listino Slovenske akreditacije. 10. 9. 2014 je TEŠ k akreditacijski listini za opravljanje
laboratorijskih storitev na področju preskušanja goriva in maziva pridobila novo prilogo. Glavna
sprememba je uvedba novih postopkov določanja kurilne vrednosti, in sicer prehod na novi standard za
določanje kurilne vrednosti po novi metodi160. TEŠ k uvedbi nove metode ni pravočasno pridobila
soglasja odjemalcev po tripartitni pogodbi o nabavi premoga in proizvodnji električne energije, zato je bilo
konec leta 2014 in v začetku leta 2015 izvedenih več sestankov družbe HSE, TEŠ in Premogovnika
Velenje o merjenju kurilne vrednosti.
TEŠ je posredno priznala težave pri opremi v laboratoriju in jih odpravila (obnova in nabava novih naprav
za določanje proste vlage: mlin, sušilnik). Po odpravi težav ni bilo več pripomb na rezultate izvedenih
testov premoga. Premogovnik Velenje je v zvezi s spremembo metode poudaril, da je sporen del
določanja proste vlage, ki bistveno vpliva na rezultat kurilne vrednosti. Predlagal je, da se od 17. 11. do
31. 12. 2014 paralelno pripravljajo vzorci premoga za analitski del po obeh metodah, in sicer po
komercialni in referenčni (razsodniški) metodi, ter da se na obeh vzorcih izvede določitev vlage.
Januarja 2015 je bila izvedena primerjava in analiza rezultatov, ki so bili po komercialni in referenčni
metodi z uporabo nove preskusne opreme (nov sušilnik in kladivasti mlin) medsebojno primerljivi.
Premogovnik Velenje je na enem izmed sestankov v novembru 2014 predstavil predlog poračuna škode,
ki je nastala zaradi enostranske odločitve TEŠ o spremembi načina priprave vzorca (uvedba razsodniške
metode). Za poračun škode je predlagal parameter 0,55 MJ/kg, z obdobjem poračuna od 9. 2. 2014 (to je
od prehoda s komercialne v razsodniško metodo določanja proste vlage) do 31. 10. 2014. Predstavniki
TEŠ se z izbiro parametra za izračun poračuna niso strinjali, z obrazložitvijo, da temelji le na štirih
zaporednih vzorcih in da je lahko bilo to odstopanje verjetno zaradi bolj suhega premoga tudi manjše.
Prav tako se niso strinjali z obdobjem poračuna. To so argumentirali z rezultatom analize z dne 9. 9. 2014,
ko je bila ugotovljena razlika med razsodniško in komercialno metodo le 0,26 MJ/kg. Dne 20. 1. 2015 je
bilo dogovorjeno, da je za obdobje od avgusta 2012 do 8. 2. 2013 uporabljena korekcija kurilne vrednosti
v višini 229 kJ/kg v korist TEŠ, v obdobju od 9. 2. do 31. 12. 2014 pa korekcija vlage v višini
1,87 odstotka v korist Premogovnika Velenje.
Na sestanku 20. 1. 2015 so se Premogovnik Velenje, TEŠ in družba HSE tudi dogovorili, da se od
1. 1. 2015 uporablja komercialna metoda za določanje proste vlage ter standard ASTM D5865 za
določanje kurilne vrednosti premoga, kar se upošteva tudi v prilogi 3 dolgoročne pogodbe o nakupu
premoga 2015, ki vsebuje pravilnik o kontroli premoga. Prav tako so v pravilnik o kontroli premoga dodali
določilo, da se poroča o rezultatih dvakrat mesečno in da TEŠ izvaja pripravo vzorca in določanje proste
vlage še do konca leta 2015 oziroma do vzpostavitve dobre laboratorijske prakse v laboratoriju
Premogovnika Velenje. Zaradi odločitve TEŠ, da ne bo več izvajala priprave vzorca in določanja vlage za
potrebe Premogovnika Velenje, so se pogodbeni partnerji dogovorili, da Premogovnik Velenje vzpostavi
svoj laboratorij, v katerem bo izvajal pripravo vzorca premoga in določanje vlage.
V pogodbi o nakupu premoga za leto 2013, pogodbi o nakupu premoga za leto 2014 in pogodbi o nakupu
premoga za leto 2015 se je Premogovnik Velenje zavezal, da bo dobavljal premog s kurilno vrednostjo, ki
ne bo nižja od 9,2 MJ/kg, medtem ko iz dolgoročne pogodbe o nakupu premoga 2015 izhaja skoraj enaka
povprečna kurilna vrednost, kot je navedena v NIP 6-2015, to je 9,83 MJ/kg.
3.1.4.2.a Proučili smo napovedane kurilne vrednosti premoga za obdobje obratovanja bloka 6 v
različnih dokumentih in ugotovili, da so se te pogosto spreminjale. Povprečna kurilna vrednost premoga,
načrtovana v NIP 6-2014 za obdobje od leta 2014 do konca leta 2054, znaša 10,65 MJ/kg. Povprečna
kurilna vrednost premoga v NIP 6-2105 pa za obdobje od leta 2015 do konca leta 2054 znaša 9,85 MJ/kg,
kar je za 7,5 odstotka manj od načrtovane povprečne kurilne vrednosti v NIP 6-2014. Nižje načrtovane
kurilne vrednosti premoga so posledica uvedbe spremenjene metode določitve kurilne vrednosti premoga
v TEŠ v času priprave NIP 6-2015.
3.1.4.2.b Dejansko dosežena kurilna vrednost premoga 11,67 MJ/kg v letu 2013 je bila nekoliko višja od
načrtovane, in sicer za 2,5 odstotka. V letu 2014 je bila kurilna vrednost premoga nižja od načrtovane zaradi
spremenjene metode priprave vzorca, ki je pomenila v povprečju 1,87 odstotka višji rezultat vlage v premogu
ter s tem za približno 6 odstotkov nižjo kurilno vrednost premoga. Premogovnik Velenje je v letu 2014 in v
začetku leta 2015 izvajal aktivnosti za argumentiranje obstoječe metode določanja kurilne vrednosti in
dosegel, da je v uporabi ustaljena metoda merjenja kurilne vrednosti, ki je navedena tudi v prilogi pogodbe o
nakupu premoga za leto 2015. V letu 2015 je kurilna vrednost premoga znašala 11,47 GJ/t, kar je
11,7 odstotka več od načrtovane kurilne vrednosti za leto 2015. Glede na navedeno ocenjujemo, da
Premogovnik Velenje obvladuje tveganje nedoseganja pogodbeno določene kurilne vrednosti premoga
oziroma načrtovanih vrednosti iz NIP 6-2015 zaradi spremembe metode merjenja kurilne vrednosti.
Scientist ::
ps: povprečne cene na borzi za Slovenijo so pozimi celo nižje kot poleti (graf spodaj), podatki za lansko leto:
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Scientist ()
teslam2 ::
Izgubljene gigawate potrebujejo, da poganjajo možgane gospoda znanstvenika.
Pa sploh ni faking point v tem da je 10 al 11 MJ. Point je v tem, da ti očitno obračaš številke kakor se ti sprdne, produciraš neke namišljene scenarije, kako bo 10000ton bukve na dan gorelo v tešu, kako bomo nasrali nekaj ČHE po Sloveniji, kak smo 125% samooskbni, skratka prodajaš meglo tule, v resnici pa še enga kurčevga povprečja ne znaš sam zračunat :D
Ne, za razliko od tebe ne prodajam megle. Res je, ni fucking point ali je kurilna vrednost velenjskega lignita 10 ali 11 MJ/kg, ne vem zakaj si se prej v to vpičil in se kregal ali je 10 ali je 11 MJ/kg? Je približno 10 in 11, odvisno od leta. Point je bil da je kurilna vrednost velenjskega lignita mnogo manjša od kurilne vrednosti smrekovega lega (smrekov les ima 15,7 MJ/kg). Glede bukve sem ti že pojasnil, glede samooskrbe tudi. Da bi do 2050 postavili vsaj še eno ČHE je več kot realen cilj, se ti ne zdi? Pa tudi če ne, to ni nujen pogoj, 100 % OVE scenarij z ustreznim miksom virov deluje tudi brez tega. Seveda znam zračunat povprečje, bodi brez skrbi, statistiko sem imel pred dolgimi leti na faksu 10. Ključnen je ustrezen miks obnovljivih virov energije, ki med seboj delujejo sinergijsko. Spodaj je graf za proizvodnjo sončne in vetrne energije v Evropi. Poleti je več sonca, pa zato manj vetra, pozimi pa je več vetra in zato manj sonca. Ta dva vira se lepo dopolnjujeta. Kar pa ne pomeni da rabimo v Sloveniji postavit ne vem kolk vetra. Bomo pač ko bodo pozimi cene elektrike na trgu nizke pač uvažali, ko pa bodo visoke pa bomo bodisi uporabljali navaden plin (lahko tudi vodik ko bo čez 10 do 20 let). Tega navadnega plina bi bilo zelo malo, nekje med 5 do 10 % letne porabe elektrike.
Model je 3 poste nazaj računal da TEŠ6 laže v letnih poročilih, toliko o prodajanju megle.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: teslam2 ()
Scientist ::
Še zadnja stvar, potem pa nehamo s premogom, tukaj spodaj v članku navajajo da se je po novi metodologiji merjenja kalorične vrednosti premoga le ta znižala iz 10,4 gigadžula na tono (MJ/kg) na 9,5 gigadžula na tono (MJ/kg). Torej samo nova metodologija merjenja je prinesla skoraj 9 % razlike v merjeni vrednosti (9,5/10,4 = 0,91, torej skoraj 9 % manj). V luči tega pridelat 2 do 3 % merilne napake pri merjenju kalorične vrednosti ni nobena težava, ampak povsem običajna stvar (plus na to napako gor še napaka zaradi premajhnega števila letnih merjenj kalorične vrednosti).
Članek:
https://www.finance.si/finance/povprecn...
Citiram člankek:
"V TEŠ 6 naj bi pred meseci spremenili metodo merjenja kurilne vrednosti lignita, ki ga odkupujejo od Premogovnika Velenje. Po novi metodi, s predhodnim sušenjem in izločanjem vlage iz premoga, naj bi prišlo do precejšnjih odstopanj v rezultatih. Po novi metodi naj bi bila kurilna vrednost premoga za okrog osem odstotkov nižja od predvidene, v Dnevniku piše Primož Cirman. Povprečna kurilna vrednost premoga naj bi tako z 10,4 gigadžula na tono padla na približno 9,5 gigadžula. Nižja kurilna vrednost premoga sicer pomeni, da bo TEŠ 6 za svoje obratovanje potreboval več premoga, kot je bilo predvideno." Konec navedka.
Skratka vse njihove številke se ujemajo, če je dejanska povprečna letna kurilna vrednost par procentov manjša kot jo navajajo, ter če je dejanska letna količina premoga par procentov manjša kot jo navajajo. Skratka teslam2, ne smeš slepo zaupat podatkom in se jih držat kot pijanec plota, ampak moraš upoštevat vse tehnične in statistične omejitve merilne metode. Par procentov merilne napake je pri takšnih merjenjih nekaj povsem običajnega, tako zaradi tehničnih, kot tudi zaradi statističnih omejitev merilne metode. Upam da sem ti s tem razrešil tvojo dilemo.
Jebote tvoji novinarji pa članki v financah.
V NIP 6-2015 je glede razpoložljivih zalog premoga v Premogovniku Velenje navedeno, da je bil v skladu
z zahtevami Pravilnika o klasifikaciji in kategorizaciji zalog in virov trdnih mineralnih surovin151
(v nadaljevanju: pravilnik o klasifikaciji trdnih mineralnih surovin) v začetku leta 2014 izdelan Elaborat o
klasifikaciji in kategorizaciji izračunanih zalog in virov premoga v Premogovniku Velenje s stanjem
31. 12. 2013. Na podlagi elaborata je Ministrstvo za infrastrukturo 25. 9. 2014 izdalo Potrdilo o stanju
zalog in virov mineralne surovine. S tem je potrdilo stanje zalog in kakovost premoga v elaboratu, in sicer:
bilančne zaloge152 premoga na dan 31. 12. 2013 v obsegu 162.500.000 ton;
odkopne zaloge153 premoga na dan 31. 12. 2013 v obsegu 126.750.000 ton;
vsebnost vlage v premogu znaša 34,81 odstotka;
vsebnost pepela v premogu znaša 16,14 odstotka;
kurilna vrednost premoga znaša 10,65 MJ/kg.
3.1.4 Kurilna vrednost premoga
3.1.4.1 Določanje kurilne vrednosti premoga
Kakovost premoga, določanje parametrov ter tehtanje, težinski obračun porabljenega premoga, vzorčenje
in evidenca nakopane količine premoga potekajo v skladu s Pravilnikom o količinskem prevzemu in
kakovostni kontroli premoga156 (v nadaljevanju: pravilnik o kontroli premoga). Kakovost premoga se v
skladu s 4. točko pravilnika o kontroli premoga določa v povprečnih dnevnih vzorcih. Porabljeni premog
(dnevni vzorec) se vzorči v prostoru vzorčenja na lokaciji PE22 TEŠ z avtomatsko vzorčevalno napravo
ali v primeru okvare avtomatske vzorčevalne naprave ročno. Premogovnik Velenje ima pravico, da
kadarkoli samostojno preveri kurilno vrednost pred oziroma po dobavi premoga TEŠ po metodi, ki
omogoča primerljivost med vzorci.
Povprečni dnevni vzorec premoga je sestavljen iz delnih vzorcev, ki se pridobijo iz vzorčevalne naprave z
redukcijo dnevno porabljene količine premoga. Iz celotne količine povprečnega dnevnega vzorca je treba
za določanje kakovosti premoga za izračun energije porabljenega premoga analizne parametre določati v
dnevnih vzorcih in utežno glede na dnevno količino premoga preračunati povprečne obdobne vrednosti
analiznih parametrov (prosta vlaga, higro vlaga, pepel, kurilnost, hlapne snovi in elementna sestava).
Z dogovorom o sodelovanju na področju izvajanja analiz premoga so se predstavniki Laboratorija za
premog in razžvepljevanje TEŠ in Laboratorija Erico dogovorili, da pripravo vzorca in določitev grobe
vlage za vse vzorce premoga, ki so vzorčeni v TEŠ, izvaja Laboratorij za premog in razžvepljevanje TEŠ v
prostorih Laboratorija za pripravo vzorcev premoga na PE24. Priprava vzorca in določanje proste vlage se
bosta izvajala po komercialni metodi, izjemoma se bo uporabljala referenčna metoda, o čemer bodo
predhodno obveščeni vsi pogodbeni partnerji. Zaradi zagotavljanja boljše kontrole nad izvajanjem celotne
analitike so se pogodbeni partnerji dogovorili, da priprave analitskega vzorca za potrebe Premogovnika
Velenje TEŠ ne bo več izvajala oziroma ga je izvajala le še do konca veljavnosti tripartitne pogodbe za
leto 2015. Priprava analitskega vzorca TEŠ za potrebe Premogovnika Velenje preneha po pisnem
obvestilu s strani Premogovnika Velenje, da ima zagotovljeno pripravo analitskega vzorca v lastni režiji.
Kakovost dnevnega vzorca premoga se za pogodbeno stranko TEŠ določa po zahtevah odjemalca v
preskuševalnem Laboratoriju za premog in razžvepljevanje TEŠ, ki je akreditiran pri Slovenski
akreditaciji157. Za pogodbeno stranko Premogovnik Velenje se določa kurilna vrednost po standardu
DIN158 51900-del 1:2004 in del-3:2005 v laboratorijskem vzorcu v Laboratoriju Erico.
Rezultate vseh laboratorijskih analiz je treba dostavljati vsem trem pogodbenih partnerjem (podpisnikom
tripartitne pogodbe) sproti, dvakrat mesečno. Oddelek primarnih surovin HSE na podlagi teže
porabljenega premoga in aritmetične sredine kurilnih vrednosti, določenih v obeh laboratorijih, izdela
obračun oddane energije iz premoga in ga pošlje v potrditev pogodbenim partnerjem.
Praviloma se za obračun energije premoga upošteva aritmetična sredina kurilnih vrednosti, določenih v
obeh laboratorijih. Če se kurilni vrednosti vzorca premoga, določeni v obeh laboratorijih, razlikujeta za
več kot 300 kJ/kg, se analizira arbitražni vzorec. Arbitražni vzorec se analizira v pogodbenem laboratoriju
za goriva družbe Javno podjetje Energetika Ljubljana, d. o. o., Ljubljana, za obračun pa se uporabijo
vrednosti analiz arbitražnih vzorcev.
Gibanje kurilne vrednosti premoga in sprememba metode določanja
Iz NIP 6-2015 izhaja, da načrtovana povprečna kurilna vrednost premoga za obdobje od leta 2015 do
konca leta 2054 znaša 9,85 MJ/kg. Predvidena povprečna kurilna vrednost premoga je nižja od potrjene
vrednosti 10,65 MJ/kg, ki je navedena v Potrdilu o stanju zalog in virov mineralne surovine. Po navedbah,
povzetih iz noveliranega dokumenta Planiranje proizvodnje in kvalitete premoga za oskrbo bloka 6
(začetno stanje 1. 1. 2011) z dne 19. 9. 2013, ki je bil izdelan za potrebe priprave NIP 6-2015, je toplotna
vrednost proizvodnje premoga v tabelah izračunana s 6 odstotkov nižjo kurilno vrednostjo od
napovedane z modelom. Razlog je v tem, da je v letu 2014 zaradi razhajanja pri uporabi obstoječih naprav
n zaradi uvedbe spremenjenih postopkov ter zaradi uvajanja novih postopkov določitve kurilne vrednosti
premoga v TEŠ prišlo do občutnih odstopanj med napovedano kurilno vrednostjo in laboratorijsko
določeno kurilno vrednostjo oddanega premoga.
Premogovnik Velenje je 5. 6. 2014 družbo HSE seznanil, da bo v prihodnjih letih kurilna vrednost
izkopanega premoga nižja zaradi geomehanskih lastnosti premogovnega sloja. Premogovnik Velenje je
navedel, da so bile izkopne jame razvite za doseganje letne proizvodnje približno 40.000 TJ na leto, vendar
ob pogoju izkopavanja na dveh odkopnih ploščah. Prav tako se je zmanjšalo število zaposlenih pri
proizvodnji premoga in pričeli so se pojavljati nepredvideni dogodki, kot so deformacije jamskih objektov
in stebrni udari.
V letu 2014 je bila laboratorijsko določena kurilna vrednost v povprečju za 6 odstotkov nižja od
napovedane z modelom. Metodo določanja kurilne vrednosti določajo standardi ASTM159, po katerih ima
TEŠ akreditacijsko listino Slovenske akreditacije. 10. 9. 2014 je TEŠ k akreditacijski listini za opravljanje
laboratorijskih storitev na področju preskušanja goriva in maziva pridobila novo prilogo. Glavna
sprememba je uvedba novih postopkov določanja kurilne vrednosti, in sicer prehod na novi standard za
določanje kurilne vrednosti po novi metodi160. TEŠ k uvedbi nove metode ni pravočasno pridobila
soglasja odjemalcev po tripartitni pogodbi o nabavi premoga in proizvodnji električne energije, zato je bilo
konec leta 2014 in v začetku leta 2015 izvedenih več sestankov družbe HSE, TEŠ in Premogovnika
Velenje o merjenju kurilne vrednosti.
TEŠ je posredno priznala težave pri opremi v laboratoriju in jih odpravila (obnova in nabava novih naprav
za določanje proste vlage: mlin, sušilnik). Po odpravi težav ni bilo več pripomb na rezultate izvedenih
testov premoga. Premogovnik Velenje je v zvezi s spremembo metode poudaril, da je sporen del
določanja proste vlage, ki bistveno vpliva na rezultat kurilne vrednosti. Predlagal je, da se od 17. 11. do
31. 12. 2014 paralelno pripravljajo vzorci premoga za analitski del po obeh metodah, in sicer po
komercialni in referenčni (razsodniški) metodi, ter da se na obeh vzorcih izvede določitev vlage.
Januarja 2015 je bila izvedena primerjava in analiza rezultatov, ki so bili po komercialni in referenčni
metodi z uporabo nove preskusne opreme (nov sušilnik in kladivasti mlin) medsebojno primerljivi.
Premogovnik Velenje je na enem izmed sestankov v novembru 2014 predstavil predlog poračuna škode,
ki je nastala zaradi enostranske odločitve TEŠ o spremembi načina priprave vzorca (uvedba razsodniške
metode). Za poračun škode je predlagal parameter 0,55 MJ/kg, z obdobjem poračuna od 9. 2. 2014 (to je
od prehoda s komercialne v razsodniško metodo določanja proste vlage) do 31. 10. 2014. Predstavniki
TEŠ se z izbiro parametra za izračun poračuna niso strinjali, z obrazložitvijo, da temelji le na štirih
zaporednih vzorcih in da je lahko bilo to odstopanje verjetno zaradi bolj suhega premoga tudi manjše.
Prav tako se niso strinjali z obdobjem poračuna. To so argumentirali z rezultatom analize z dne 9. 9. 2014,
ko je bila ugotovljena razlika med razsodniško in komercialno metodo le 0,26 MJ/kg. Dne 20. 1. 2015 je
bilo dogovorjeno, da je za obdobje od avgusta 2012 do 8. 2. 2013 uporabljena korekcija kurilne vrednosti
v višini 229 kJ/kg v korist TEŠ, v obdobju od 9. 2. do 31. 12. 2014 pa korekcija vlage v višini
1,87 odstotka v korist Premogovnika Velenje.
Na sestanku 20. 1. 2015 so se Premogovnik Velenje, TEŠ in družba HSE tudi dogovorili, da se od
1. 1. 2015 uporablja komercialna metoda za določanje proste vlage ter standard ASTM D5865 za
določanje kurilne vrednosti premoga, kar se upošteva tudi v prilogi 3 dolgoročne pogodbe o nakupu
premoga 2015, ki vsebuje pravilnik o kontroli premoga. Prav tako so v pravilnik o kontroli premoga dodali
določilo, da se poroča o rezultatih dvakrat mesečno in da TEŠ izvaja pripravo vzorca in določanje proste
vlage še do konca leta 2015 oziroma do vzpostavitve dobre laboratorijske prakse v laboratoriju
Premogovnika Velenje. Zaradi odločitve TEŠ, da ne bo več izvajala priprave vzorca in določanja vlage za
potrebe Premogovnika Velenje, so se pogodbeni partnerji dogovorili, da Premogovnik Velenje vzpostavi
svoj laboratorij, v katerem bo izvajal pripravo vzorca premoga in določanje vlage.
V pogodbi o nakupu premoga za leto 2013, pogodbi o nakupu premoga za leto 2014 in pogodbi o nakupu
premoga za leto 2015 se je Premogovnik Velenje zavezal, da bo dobavljal premog s kurilno vrednostjo, ki
ne bo nižja od 9,2 MJ/kg, medtem ko iz dolgoročne pogodbe o nakupu premoga 2015 izhaja skoraj enaka
povprečna kurilna vrednost, kot je navedena v NIP 6-2015, to je 9,83 MJ/kg.
3.1.4.2.a Proučili smo napovedane kurilne vrednosti premoga za obdobje obratovanja bloka 6 v
različnih dokumentih in ugotovili, da so se te pogosto spreminjale. Povprečna kurilna vrednost premoga,
načrtovana v NIP 6-2014 za obdobje od leta 2014 do konca leta 2054, znaša 10,65 MJ/kg. Povprečna
kurilna vrednost premoga v NIP 6-2105 pa za obdobje od leta 2015 do konca leta 2054 znaša 9,85 MJ/kg,
kar je za 7,5 odstotka manj od načrtovane povprečne kurilne vrednosti v NIP 6-2014. Nižje načrtovane
kurilne vrednosti premoga so posledica uvedbe spremenjene metode določitve kurilne vrednosti premoga
v TEŠ v času priprave NIP 6-2015.
3.1.4.2.b Dejansko dosežena kurilna vrednost premoga 11,67 MJ/kg v letu 2013 je bila nekoliko višja od
načrtovane, in sicer za 2,5 odstotka. V letu 2014 je bila kurilna vrednost premoga nižja od načrtovane zaradi
spremenjene metode priprave vzorca, ki je pomenila v povprečju 1,87 odstotka višji rezultat vlage v premogu
ter s tem za približno 6 odstotkov nižjo kurilno vrednost premoga. Premogovnik Velenje je v letu 2014 in v
začetku leta 2015 izvajal aktivnosti za argumentiranje obstoječe metode določanja kurilne vrednosti in
dosegel, da je v uporabi ustaljena metoda merjenja kurilne vrednosti, ki je navedena tudi v prilogi pogodbe o
nakupu premoga za leto 2015. V letu 2015 je kurilna vrednost premoga znašala 11,47 GJ/t, kar je
11,7 odstotka več od načrtovane kurilne vrednosti za leto 2015. Glede na navedeno ocenjujemo, da
Premogovnik Velenje obvladuje tveganje nedoseganja pogodbeno določene kurilne vrednosti premoga
oziroma načrtovanih vrednosti iz NIP 6-2015 zaradi spremembe metode merjenja kurilne vrednosti.
Kaj si hotel z to repliko povedat? Ker nič ne odgovarja na poanto iz mojega posta. Poanta iz mojega posta je, da je par procentov merilne napake na račun premajhnega števila letnih merjenj kalorične vrednosti premoga in nekaj malega tudi pri samem merjenju brez problema naredit. In če je merilna napaka zaradi teh dveh dejavnikov v rangu par procentov in je še par procentov manjša poraba premoga od navedene (na račun merilne napake), potem vse njihove številke štimajo.
Najbolj idealno bi bilo če bi kalorično vrednost premoga merili vsako stotinko sekunde, tako bi dobil zelo točno povprečno letno kurilno vrednost premoga. Ampak to v praksi ni smiselno, kot tudi ni mogoče. Zato pa sprašujem naj nekdo ki dela v TEŠ v ustreznem oddelku pove na koliko časa merijo kalorično vrednost premoga, ter kako točno merijo težo porabljenega premoga in kakšna je merilna napaka te meritve. Večji kot je čas med dvema meritvama kalorične vrednosti, večja je statistična merilna napaka. Če bi merili vsako uro je relativno nizka, če pa merijo parkrat na leto pa ogromna (še precej več kot tistih 2 do 3 % za koliko se ne skladajo njihove vrednosti iz poročila). Vse kar jaz pravim je da je iz njihovih podatkov o kalorični vrednosti premoga, letni proizvodnji in letni porabi premoga in biomase ko poračunaš vrednosti jasno da imajo nekje nekaj merilne napake, kar je povsem običajen pojav.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Scientist ()
Scientist ::
Ne. Samo zgleda da še vedno nisi dojel poante, zato sem ti vse še enkrat na kratko in jedrnato razložil. Razlogi za merilno napako pa so tako tehnične in postopkovne narave (napaka merilne opreme, napaka merilnega postopka), kot tudi statistične narave (naprimer premajhno število letnih merjenj kurilne vrednosti premoga). Skratka par procentov merilne napake je pri takih merjenjih povsem običajen pojav in to je treba imet v mislih ko beremo navedene podatke (kar si ti, pomotoma ali pa morda nalašč spregledal).
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Scientist ()
teslam2 ::
Ne ne, ti lowbalas že od vsega začetka kurilno vrednost, ker tiščiš naprej svojo fantazijsko agendo. In sugestiraš, da TEŠ laže v letnih poročilih in podobne gluposti. In zdaj ko maš zgoraj natančno opisan način vzorčenja in vse kar spada zraven, planirane in izmerjene vrednosti, podpisane z blagoslovom države in državnimi laboratoriji, vključno z napakami pri meritvah, upoštevane v pogodbah o dobavi med TEŠ6 in Premogovnikom Velenje... - pa se tvoje 9.x številke nikakor ne ujemajo, tak kot pa večino bullshita, ki si ga v tej temi sproduciral.
Scientist ::
Ne ne, ti lowbalas že od vsega začetka kurilno vrednost
Ne ne, jo ne tipična kurilna vrednost velenjskega lignita je nekje med 9 in 11,5 MJ/kg, kar je mnogo manj od smrekovega lesa, katerega kurilna vrednost znaša 15,7 MJ/kg, kar je bila poanta ki jo še vedno nisi dojel. Ko temu velenjskemu lignitu primešajo tuj premog, potem se pa kurilna vrednost res dvigne na dobrih 11 do dobrih 12 MJ/kg. In tudi to je še vedno mnogo manj od smrekovega lesa. Kar samo pove kako slabo gorivo j velenjski lignit, kljub primešavanju tujega črnega premoga in biomase.
In sugestiraš, da TEŠ laže v letnih poročilih in podobne gluposti.
Rekel sem da imajo nekaj procentov merilne napake pri kalorični vrednosti premoga in nekaj procentov pri masa premoga. Če merilne napake ne bi bilo, potem se vrednosti iz njihovih poročil ne bi ujemale. Takšna merilna napaka je nekaj običajnega.
pa se tvoje 9.x številke nikakor ne ujemajo, tak kot pa večino bullshita, ki si ga v tej temi sproduciral.
Za razliko od tebe ne generiram bullshita. Seveda se moje številke ujemajo z njihovimi, merilna napaka je prisotna, skupna merilna napaka (tako statistična, kot napaka merilnega postopka) je v rangu 2 do 3 %. In to je povsem normalno.
Sicer pa te meritve jemlješ za suho zlato in hkrati še predpostavljaš da nimajo nobene merilne napake, kar je v praksi NEMOGOČE. Se še spominjaš kako so zavajali z meritvami kurilne vrednosti premoga in zalogah premoga pri izračunu rentabilnilnosti bloka TEŠ6? Si to že pozabil? Rečeno je bilo da je zalog premoga zadosti do leta 2054, pa ga v praksi uvažamo že sedaj in to že dolga leta. Rečeno je bilo da je kurilna vrednost višja od dejanske. Zalog premoga bo zmanjkalo 2 desetletja pred njihovimi obljubami. In na vseh teh napačnih podatkih je temeljil izračun rentabilnosti teš6. Poleg seveda podcenjene vrednosti emisijskih kuponov.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Scientist ()
Scientist ::
Kurilne vrednosti mešanice domačega velenjskega lignita in tujega črnega premoga (ki ga primeršavajajo že od leta 2013 dalje) so bile (podatki iz letnih poročil TEŠ (ja, vsako posebej sem odprl in poiskal vrednost). Ps: sam velenjski lignit ima nižje vrednosti, kar sem tudi že omenil):
2023: 12,22 MJ/kg
2022: 11,67 MJ/kg
2021: 11,45 MJ/kg
2020: 11,33 MJ/kg
2019: 11,72 MJ/kg
2018: 11,52 MJ/kg
2017: 11,64 MJ/kg
2016: 11,73 MJ/kg
2015: 11,42 MJ/kg
2014: 11,17 MJ/kg
2013: 11,59 MJ/kg
2012: 10,6 MJ/kg
2011: 11,05 MJ/kg
2010: 11,01 MJ/kg
2009: 10,89 MJ/kg
2008: 10,95 MJ/kg
Vsaka izmed teh vrednosti je KLJUB primešavanju tujega črnega premoga nižja od kurilne vrednosti smrekovega lesa, ki znaša 15,6 MJ/kg. Turej mešanica lignita in primešanega črnega tujega uvožnega premoga ima manjšo kurilno vrednost od smreke! In to sem ti vedno znova probal razložit, pa še vedno nisi dojel.
https://www.trajnostnaenergija.si/Trajn...
Za razliko od tebe, ki imaš jedrsko agendo, jaz nimam nobene agende. Povem ti podatke in dejstva taka kot so, kar lahko tudi preveriš.
2023: 12,22 MJ/kg
2022: 11,67 MJ/kg
2021: 11,45 MJ/kg
2020: 11,33 MJ/kg
2019: 11,72 MJ/kg
2018: 11,52 MJ/kg
2017: 11,64 MJ/kg
2016: 11,73 MJ/kg
2015: 11,42 MJ/kg
2014: 11,17 MJ/kg
2013: 11,59 MJ/kg
2012: 10,6 MJ/kg
2011: 11,05 MJ/kg
2010: 11,01 MJ/kg
2009: 10,89 MJ/kg
2008: 10,95 MJ/kg
Vsaka izmed teh vrednosti je KLJUB primešavanju tujega črnega premoga nižja od kurilne vrednosti smrekovega lesa, ki znaša 15,6 MJ/kg. Turej mešanica lignita in primešanega črnega tujega uvožnega premoga ima manjšo kurilno vrednost od smreke! In to sem ti vedno znova probal razložit, pa še vedno nisi dojel.
https://www.trajnostnaenergija.si/Trajn...
ker tiščiš naprej svojo fantazijsko agendo
Za razliko od tebe, ki imaš jedrsko agendo, jaz nimam nobene agende. Povem ti podatke in dejstva taka kot so, kar lahko tudi preveriš.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Scientist ()
Scientist ::
Kurilna vrednost lignita se je skozi leta povečevala. Rudnik velenje pa se na svoji spletni strani pohvali "Kurilna vrednost premoga od leta 1980 nikoli ni bila nižja kot 9 GJ/tono, od leta 1990 dalje pa nikoli ni bila nižja od 9,5 GJ/tono."
https://www.rlv.si/2015/10/13/premogovn...
Torej včasih je imel njihov lignit tudi samo malo nad 9 GJ/tono = 9 MJ/kg. Pred letom 1980 celo manj kot 9 MJ/kg. Po primešavanju tujega črnega premoga od leta 2013 naprej se vrednost vrti med 11 in 12 MJ/kg, lani izjemoma malenkost nad 12. Kurilna vrednost smreke pa je 15,6 MJ/kg. Torej v vsakem primeru je kurilna vrednost smreke višja.
https://www.rlv.si/2015/10/13/premogovn...
Torej včasih je imel njihov lignit tudi samo malo nad 9 GJ/tono = 9 MJ/kg. Pred letom 1980 celo manj kot 9 MJ/kg. Po primešavanju tujega črnega premoga od leta 2013 naprej se vrednost vrti med 11 in 12 MJ/kg, lani izjemoma malenkost nad 12. Kurilna vrednost smreke pa je 15,6 MJ/kg. Torej v vsakem primeru je kurilna vrednost smreke višja.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Scientist ()
Scientist ::
Zavajali pa niso le z zalogami premoga in kurilno vrednostjo, ampak tudi s ceno premoga. Že če se bi cena premoga dvignila za samo 10 do 15 odstotkov, bi teš6 postal nerentabilen, kar navaja vir na linku spodaj:
https://www.24ur.com/novice/slovenija/p...
"Če bi se cena premoga dvignila za 10 do 15 odstotkov nad 2,25 evra, bi bila investicija v Termoelektrarno Šoštanj (Teš) nerentabilna in je ne bi mogli izpeljati, je dejal in dodal, da je to ključna stvar zavajanja za 1,4-milijardno naložbo."
Zavajanje je bilo namerno, kar navaja isti vir (link zgoraj):
"Pri ceni premoga je šlo za ključno zavajanje, ki je v osnovi spremenilo rezultate izračunov v prid ekonomičnosti investicije v šesti blok," je po seji komisije v Ljubljani dejal njen predsednik Hanžek.
Ob tem je dodal, da je komisija po njegovi oceni dokazala, da je bila obljubljena cena 2,25 evra za gigajoul (GJ) ves čas izmišljena, lažna in da je šlo za zavajanje javnosti in politike, tako vlade kot DZ. "In to zavestno zavajanje," je poudaril.
"Lahko zaključimo, da je bilo zavestno zavajanje. Ni bila napaka in mislim, da bi se s tem morali ukvarjati policija, tožilstvo in sodišče," je izpostavil Hanžek in dodal, da bodo opozorili policijo, ki se sicer s to investicijo že ukvarja.
https://www.24ur.com/novice/slovenija/p...
"Če bi se cena premoga dvignila za 10 do 15 odstotkov nad 2,25 evra, bi bila investicija v Termoelektrarno Šoštanj (Teš) nerentabilna in je ne bi mogli izpeljati, je dejal in dodal, da je to ključna stvar zavajanja za 1,4-milijardno naložbo."
Zavajanje je bilo namerno, kar navaja isti vir (link zgoraj):
"Pri ceni premoga je šlo za ključno zavajanje, ki je v osnovi spremenilo rezultate izračunov v prid ekonomičnosti investicije v šesti blok," je po seji komisije v Ljubljani dejal njen predsednik Hanžek.
Ob tem je dodal, da je komisija po njegovi oceni dokazala, da je bila obljubljena cena 2,25 evra za gigajoul (GJ) ves čas izmišljena, lažna in da je šlo za zavajanje javnosti in politike, tako vlade kot DZ. "In to zavestno zavajanje," je poudaril.
"Lahko zaključimo, da je bilo zavestno zavajanje. Ni bila napaka in mislim, da bi se s tem morali ukvarjati policija, tožilstvo in sodišče," je izpostavil Hanžek in dodal, da bodo opozorili policijo, ki se sicer s to investicijo že ukvarja.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Scientist ()
Scientist ::
ps: "fun fact". Obljubili so in računali so da bo cena premoga vse do leta 2054 enaka 2,25 EUR na GJ. Sedaj v letu 2024 je cena že 6 EUR na GJ, torej povišanje cene je 266 procentno.. Ne pozabimo, že pri 10 do 15 % zvišanju cene premoga, bi teš6 postal nerentabilen, kar so vedeli že pred gradnjo Teša 6! Laganje in zavajanje javnosti je bilo načrtno. Slika dokumenta iz oddaje Tarča o bližajočem se stečaju TEŠ6 izpred nekaj tednov:
In isto laganje in zavajanje, kot tudi politčno dogovarjanje in kraja davkoplačevalskega denarja se dogaja sedaj pri JEK2! Le da bi JEK2 suma sumarum stal za 50 tešov 6 (50 krat več kot teš6). Obljubljali so skoraj 3x nižjo ceno kot je današnja in obratovanje do 2054. V realnosti pa bo šel TEŠ6 po vsej verjetnosti že leta 2025 v stečaj.
Tešu z januarjem 2025 grozi stečaj. Država naj bi ga finančno reševala z interventno zakonodajo
https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/tesu...
In isto laganje in zavajanje, kot tudi politčno dogovarjanje in kraja davkoplačevalskega denarja se dogaja sedaj pri JEK2! Le da bi JEK2 suma sumarum stal za 50 tešov 6 (50 krat več kot teš6). Obljubljali so skoraj 3x nižjo ceno kot je današnja in obratovanje do 2054. V realnosti pa bo šel TEŠ6 po vsej verjetnosti že leta 2025 v stečaj.
Tešu z januarjem 2025 grozi stečaj. Država naj bi ga finančno reševala z interventno zakonodajo
https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/tesu...
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Scientist ()
ViperR ::
Mislim, če hočeš točne podatke za izračun pejd na entso-e, tam imaš za celo leto na 15min intervalu proizvodnjo tako teš6 kot teš5..
Lahko prosim daš direkten link točno do podatkov na 15 minut za blok 5 in blok 6 Šoštanjske elektrarne za celo leto 2023, da ne bom iskal po tej kolobociji? Ampak kot pravim, realna skupna merilna napaka kalorične vrednosti in teže premoga bo kvečjemu večja od izračunane, ker sem za izračun uporabil najslabše možne postake (torej sem računal najbolj v svojo škodo).
Kot pravim, realna količina premoga je nekaj procentov manjša od te ki jo navajajo v poročilu, nekaj procentov manjša je še kalorična vrednost premoga in potem se vsi podatki ujemajo. Da pa pridelaš par procentov (med 2 in 3 %) merilne napake pri merjenju kalorične vrednosti pa verjetno leži ključni razlog ne v sami meritvi, ampak v ne zadostnem številu meritev na leto, ker kalorična vrednost premoga nekoliko niha (torej če ne merijo kalorične vrednosti vsako uro, ampak recimo samo nekajkrat mesečno ali nekajkrat letno, potem brez problema pridelajo 2 do 3 % merilne napake pri merjenju kalorične vrednosti (in lahko tudi precej več).
Tukaj, sam je pogled možen za max 1 dan.
Scientist ::
Hvala. Sicer mi nič ne pomaga, ker bi rabil podatke za vsak 15 minutni interval za celo leto 2023, ampak hvala vseeno. Sicer pa realne merilne napake pri merjenju količin premoga in kurilne vrednosti bi bile samo še višje od izračunanih (ker sem vzel najslabše postavke, torej sem računal v svojo škodo). Izračunane merilne napake so v rangu 2 do 3 %, realne v rangu 3 do 4 %.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Scientist ()
Scientist ::
Oddaje Tarča:
TEŠ v stečaj?
https://365.rtvslo.si/arhiv/tarca/17507...
JEK2, prva oddaja:
https://365.rtvslo.si/arhiv/tarca/17507...
JEK2, druga oddaja (Forum o JEK-u 2):
https://365.rtvslo.si/arhiv/tarca/17508...
Posnetki dogovarjanja politikov glede referenduma o JEK 2 (razkriti skivni posnetki kjer se politiki za zaprtimi vrati parlamenta dogovarjajo kako bodo izzigrali zakonodajo in naplahtali svoje državljane):
https://365.rtvslo.si/arhiv/tarca/17508...
JEK 2: Namesto podatkov propaganda
https://365.rtvslo.si/arhiv/tarca/17507...
Prispevek o cenah nove nuklearke:
https://365.rtvslo.si/arhiv/tarca/17507...
Podrobnosti bogate promocijske kampanje za JEK 2 (ki smo jo plačali državljani, ker je gen energija državno podjetje)
https://365.rtvslo.si/arhiv/tarca/17508...
JEK 2: Politične skrivalnice
https://365.rtvslo.si/arhiv/tarca/17507...
TEŠ v stečaj?
https://365.rtvslo.si/arhiv/tarca/17507...
JEK2, prva oddaja:
https://365.rtvslo.si/arhiv/tarca/17507...
JEK2, druga oddaja (Forum o JEK-u 2):
https://365.rtvslo.si/arhiv/tarca/17508...
Posnetki dogovarjanja politikov glede referenduma o JEK 2 (razkriti skivni posnetki kjer se politiki za zaprtimi vrati parlamenta dogovarjajo kako bodo izzigrali zakonodajo in naplahtali svoje državljane):
https://365.rtvslo.si/arhiv/tarca/17508...
JEK 2: Namesto podatkov propaganda
https://365.rtvslo.si/arhiv/tarca/17507...
Prispevek o cenah nove nuklearke:
https://365.rtvslo.si/arhiv/tarca/17507...
Podrobnosti bogate promocijske kampanje za JEK 2 (ki smo jo plačali državljani, ker je gen energija državno podjetje)
https://365.rtvslo.si/arhiv/tarca/17508...
JEK 2: Politične skrivalnice
https://365.rtvslo.si/arhiv/tarca/17507...
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Scientist ()
teslam2 ::
Kurilne vrednosti mešanice domačega velenjskega lignita in tujega črnega premoga (ki ga primeršavajajo že od leta 2013 dalje) so bile (podatki iz letnih poročil TEŠ (ja, vsako posebej sem odprl in poiskal vrednost). Ps: sam velenjski lignit ima nižje vrednosti, kar sem tudi že omenil):
2023: 12,22 MJ/kg
2022: 11,67 MJ/kg
2021: 11,45 MJ/kg
2020: 11,33 MJ/kg
2019: 11,72 MJ/kg
2018: 11,52 MJ/kg
2017: 11,64 MJ/kg
2016: 11,73 MJ/kg
2015: 11,42 MJ/kg
2014: 11,17 MJ/kg
2013: 11,59 MJ/kg
2012: 10,6 MJ/kg
2011: 11,05 MJ/kg
2010: 11,01 MJ/kg
2009: 10,89 MJ/kg
2008: 10,95 MJ/kg
Vsaka izmed teh vrednosti je KLJUB primešavanju tujega črnega premoga nižja od kurilne vrednosti smrekovega lesa, ki znaša 15,6 MJ/kg. Turej mešanica lignita in primešanega črnega tujega uvožnega premoga ima manjšo kurilno vrednost od smreke! In to sem ti vedno znova probal razložit, pa še vedno nisi dojel.
https://www.trajnostnaenergija.si/Trajn...
ker tiščiš naprej svojo fantazijsko agendo
Za razliko od tebe, ki imaš jedrsko agendo, jaz nimam nobene agende. Povem ti podatke in dejstva taka kot so, kar lahko tudi preveriš.
Nimam jedrske agende, pač tvoja random izmišljotina. Že drugič si to izmišjaš. No zdej po 3 straneh mentalne telovadbe si ugotovu pravilne kurilne vrednosti. Pri gradnji teša6 je zavajala politika in tisti pri koritu, ne pa merilne naprave in njih operaterji. Koln so merili od 1959, ko so ga začeli kurit in je že od takrat bila računana kurilna vrednost.
Kurjenje "smrek" v tešu6 je fantazija, tudi na minimalni moči, zato je brezveze debatirat kolk energije je v lesu.
Valda sem za OVE, samo ne v retarded scenarijih, ampak v realnih. Za začetek je za nas imo zanimiva hidroenergija, ker lahko praktično vse naredimo sami in bo to imelo večstranski pozitiven učinek na gospodarstvo. Se pravi naveza Kolektor + Litostroy Power in še kdo. Se pravi ČHE Kozjak in planirane hidroelektrarne na Savi. Pa da se čimprej zaključijo gluposti na HE Mokrice, če se še niso. Sicer je to samo en obliž na luknjo, ki bo ostala po zaprtju TEŠ, ampak se še vedno splača. Ocenjujem, da bi v nekem doglednem času (desetletje) lahko pridobili kakšnih 1000GWh na leto iz novih HE. O JEK2 se bomo pa menda ponovno pogovarjali 2028.
FrRoSt ::
Če je par milijonom (2) Šiptarjem iz Kosova uspelo konkretno zanihati entso-e, naj ti povem, da so od 2023 na entso-e priključeni tudi največji cigani, ki jih ni samo par milijonov (rumeno modra zastava).In njihovi nekdanji visoki političarki, pravijo tudi Plinska kraljica.
Kosovarji so goljufal in kradli, pa so mislili, da se to ne bo poznalo oz da jih ne bodo dobili!
Zdaj, za te druge, pa ne vem točno, kaj in kako!?
Zadeve so tehnično poštimane, vsaj morale bi biti! Tako da zaradi njih nebi smelo biti mrlov ali redukcij... Če pa bodo, bo pa to verjetno politično... Saj ne vem, kaj bi bilo bolje, da so, ali da jih ni!?? Bodo prebivalci EU vsaj vedeli, kam jih njihovi vrli politiki peljejo!?
Kurilne vrednosti mešanice domačega velenjskega lignita in tujega črnega premoga (ki ga primeršavajajo že od leta 2013 dalje) so bile (podatki iz letnih poročil TEŠ (ja, vsako posebej sem odprl in poiskal vrednost). Ps: sam velenjski lignit ima nižje vrednosti, kar sem tudi že omenil):
2023: 12,22 MJ/kg
2022: 11,67 MJ/kg
2021: 11,45 MJ/kg
2020: 11,33 MJ/kg
2019: 11,72 MJ/kg
2018: 11,52 MJ/kg
2017: 11,64 MJ/kg
2016: 11,73 MJ/kg
2015: 11,42 MJ/kg
2014: 11,17 MJ/kg
2013: 11,59 MJ/kg
2012: 10,6 MJ/kg
2011: 11,05 MJ/kg
2010: 11,01 MJ/kg
2009: 10,89 MJ/kg
2008: 10,95 MJ/kg
Vsaka izmed teh vrednosti je KLJUB primešavanju tujega črnega premoga nižja od kurilne vrednosti smrekovega lesa, ki znaša 15,6 MJ/kg. Turej mešanica lignita in primešanega črnega tujega uvožnega premoga ima manjšo kurilno vrednost od smreke! In to sem ti vedno znova probal razložit, pa še vedno nisi dojel.
https://www.trajnostnaenergija.si/Trajn...
ker tiščiš naprej svojo fantazijsko agendo
Za razliko od tebe, ki imaš jedrsko agendo, jaz nimam nobene agende. Povem ti podatke in dejstva taka kot so, kar lahko tudi preveriš.
Nimam jedrske agende, pač tvoja random izmišljotina. Že drugič si to izmišjaš. No zdej po 3 straneh mentalne telovadbe si ugotovu pravilne kurilne vrednosti. Pri gradnji teša6 je zavajala politika in tisti pri koritu, ne pa merilne naprave in njih operaterji. Koln so merili od 1959, ko so ga začeli kurit in je že od takrat bila računana kurilna vrednost.
Kurjenje "smrek" v tešu6 je fantazija, tudi na minimalni moči, zato je brezveze debatirat kolk energije je v lesu.
Valda sem za OVE, samo ne v retarded scenarijih, ampak v realnih. Za začetek je za nas imo zanimiva hidroenergija, ker lahko praktično vse naredimo sami in bo to imelo večstranski pozitiven učinek na gospodarstvo. Se pravi naveza Kolektor + Litostroy Power in še kdo. Se pravi ČHE Kozjak in planirane hidroelektrarne na Savi. Pa da se čimprej zaključijo gluposti na HE Mokrice, če se še niso. Sicer je to samo en obliž na luknjo, ki bo ostala po zaprtju TEŠ, ampak se še vedno splača. Ocenjujem, da bi v nekem doglednem času (desetletje) lahko pridobili kakšnih 1000GWh na leto iz novih HE. O JEK2 se bomo pa menda ponovno pogovarjali 2028.
NE ZANEMARJAT kogeneracijskih objektov manjših moči, (nekaj) 100kW!!
Noben človek ni otok, popolnoma sam zase; smrt slehernega človeka vzame
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: FrRoSt ()
Scientist ::
Nimam jedrske agende, pač tvoja random izmišljotina. Že drugič si to izmišjaš.
Seveda imaš, zato mi pa tudi vedno nasprotuješ in pišeš totalne nesmisle. Že v tem postu omenjaš da se bomo menili za novo jedrsko elektrano leta 2028.
No zdej po 3 straneh mentalne telovadbe si ugotovu pravilne kurilne vrednosti.
Nisi razumel. Te kurilne vrednosti sem vedel že prej, ampak sem ti jasno napisal da te kurilne vrednosti veljajo šele tedaj, ko velenjskemu lignitu primešajo uvožen črn premog. Če mu nič ne primešajo, so vrednosti nižje, kar sem ti že večkrat jasno povedal. Kot bob ob steno. In ne glede na to da velenjskemu lignitu primešajo visokokalorični uvožen črn premog, je njegova kurilna vrednost še vedno mnogo manjša od smreke!
Pri gradnji teša6 je zavajala politika in tisti pri koritu, ne pa merilne naprave in njih operaterji.
Ne zavajajo merilne naprave kot take. Vsaka meritev ima določeno merilno napako (statistično, napako merilne opreme, napako merilnega postopka). Ni meritve ki bi bila brez merilne napake. To je treba razumet, ne pa v luft skakat ko ti z izračuni njihovih lastnih številk iz poročila črno na belem prikažem, da je pri količinah premoga in/ali kurilni vrednosti premoga prisotna določena napaka v rangu 2 do 3 %.
Kurjenje "smrek" v tešu6 je fantazija, tudi na minimalni moči, zato je brezveze debatirat kolk energije je v lesu.
1. Ni fantazija.
2. Ravno to je bila poanta: kurilno vrednost velenjskega lignita smo primrjali z kurilno vrednostjo smreke, zato da smo prikazali kako slabo gorivo je v resnici velenjski lignit, da ima še navadna smreka mnogo višjo kurilno vrednost! In ravno to je bila poanta, ki jo ti, kljub večkratnim pozivom, še vedno nisi dojel.
Za začetek je za nas imo zanimiva hidroenergija, ker lahko praktično vse naredimo sami in bo to imelo večstranski pozitiven učinek na gospodarstvo. Se pravi naveza Kolektor + Litostroy Power in še kdo. Se pravi ČHE Kozjak in planirane hidroelektrarne na Savi. Pa da se čimprej zaključijo gluposti na HE Mokrice, če se še niso.
Se popolnoma strinjam, sem to tudi sam že večkrat napisal.
O JEK2 se bomo pa menda ponovno pogovarjali 2028.
Takrat bo še bolj kristalno jasno, da je OVE scenarij edina pravilna in daleč najcenejša pot za naprej. Z ustrezno kombinacijo vseh mogočih virov OVE bo elektrika stabilna, hkrati pa bo njena cena 3x nižja od jedrske energije.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Scientist ()
Scientist ::
iz 3mio ton kolna na leto smo prisli na 2000 ton lesa na dan. Znanstveno dokazan izracun. :D
Seveda, ker si funkcionalno nepismen ti zadeve več kot očitno niso jasne. 2050 ton lesa na dan je enako 365 dni x 2050 ton na dan = 748.250 ton letno (torej že tri četrt milijona ton). Potem moraš upoštevat še da sem upošteval da bi teš na biomaso letno proizvedel 9 % letne porabe elektrike (torej 1200 GWh letno, kar sem prej tudi jasno zapisal), ne pa 3500 do 4000 GWh kot jih sedaj proizvede (več ne rabimo, ostalo lahko ostali viri, teš6 je samo kot rezerva čez zimo in izjemoma še kje kak teden čez leto).
Torej upoštevana je cca 3x manjša letna proizvodnja (torej že samo to bi tvojo številko iz 3 milijone ton znižalo na 1 milijon ton). Torej zdej je že 0,75 milijona ton vs 1 milijon ton. Sedaj pa upoštevaš še da ima les več kot 45 % večjo kurilno vrednost od velenjskega lignita in se številke popolnoma ujemajo. Zakaj ti moram jst to razlagat, si sam preneumen da bi sam poračunal?! Al samo len k fuks? Norca se ti raje delaj iz sebe, ker več kot očitno nimaš pojma.
Takle je načrt:
Zanimivo. Smem vprašati , kako je s smetmi? A smeti se bi dale tudi kuriti? evo mogoče niti ne potrebujemo samo lesa oz. peletov.
Unilseptij je izjavil:
dreves ne kopljes tako kot premoga... od kod bo vozil ta famozni vlak in kje je vir tega lesa, da ga bomo tako enostavno prevažali z vlakom?
verjetno se bi imenoval Modri vlak . Vozil bo predvsem iz celotne bivše Jugoslavije. :D
O kurjenju odpadkov v TEŠ6 je že bilo govora v medijih pred leti, možno je, pa vendar mi predlog nekako ne diši. Lesne biomase je več kot zadosti, ne rabimo kurit smeti.
https://www.rtvslo.si/okolje/kaj-bomo-z...
Evo, skos neki drkaš, ko ti pa črno na belem z izračunom dokažem da si se zmotil pa se ne opravičiš..Recimo napisal si "iz 3mio ton kolna na leto smo prisli na 2000 ton lesa na dan. Znanstveno dokazan izracun. :D". Kar je čisto posmehovanje izračunu, ki je bil korektno narejen, le da ga ti sploh prebral nisi.. In ja 3 milijone ton velenjskega lignita je energijski ekvialent 2000 ton lesa dnevno (ob upoštevanju 1200 GWh letne proizvodnje, kar sem že pred tem večkrat jasno zapisal).
Ne nisem, porocila so iz 2005, 2006, 2013, 2014, itd... preber si iz slike sej ti pise zraven, kaj bluzis spet.. NIKOLI ni spredaj številka 9. malo pod 11 je blo 2005. Pri 12 pa piše zraven da je dodan indonezijski premog. Ti pa zavajaš da je 10 ze od zacetka.
Tule spet govoriš da nikoli v TEŠ ni bila kurilna vrednost 9 cela nekaj. Seveda je bila. Kurilna vrednost lignita se je skozi leta povečevala. Rudnik velenje pa se na svoji spletni strani pohvali "Kurilna vrednost premoga od leta 1980 nikoli ni bila nižja kot 9 GJ/tono, od leta 1990 dalje pa nikoli ni bila nižja od 9,5 GJ/tono."
https://www.rlv.si/2015/10/13/premogovn...
Torej včasih je imel njihov lignit tudi samo malo nad 9 GJ/tono = 9 MJ/kg. Pred letom 1980 celo manj kot 9 MJ/kg. Po primešavanju tujega črnega premoga od leta 2013 naprej se vrednost vrti med 11 in 12 MJ/kg, lani izjemoma malenkost nad 12. Kurilna vrednost smreke pa je 15,6 MJ/kg. Torej v vsakem primeru je kurilna vrednost smreke višja.
Pri 12 pa piše zraven da je dodan indonezijski premog.
Indonezijski premog ni bil dodan samo lani,kot je bila številka malenost nad 12 MJ/kg, ampak vse od leta 2013.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Scientist ()
Scientist ::
Ti pa zavajaš da je 10 ze od zacetka.
Ne zavajam. Napisal sem da je kurilna vrednost velenjskega lignita BREZ dodatka tujega premoga nekje med 9 in 11,5 MJ/kg. Kar drži.
A so kurli indonezijskega v 2017 pa 2018? v letnem poročilu tega ne omenjajo. prav tako ni takrat nikjer omenjene kaksne biomase. Pa so cifre se vedno 11+
ce so slucajn kaj super energijskega mesali zraven, pa poglejmo 10 let nazaj:
Tudi v letu 2014 so mešali indonezijski premog zraven.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Scientist ()
Scientist ::
hruske ::
Les ni CO2 nevtralen vir.
Kalkulator nove omrežnine 2024 - https://omreznina.karlas.si/Kalkulator
Scientist ::
Ne da bodo delale, jih že zdaj delajo. In večji kot bo delež od "vremena odvisnih generatorjev", več bo teh dni...
https://n1info.si/poglobljeno/kdo-sluzi...
Tako je, več kot bo od vremena odvisnih generatorjev, več časa bo cena elektrike celo negativna (torej boš dobil plačano da porabljaš) in nižje bodo cene elektrike.
Les ni CO2 nevtralen vir.
S stališča EU je smatran kot CO2 nevtralen vir. V resnici tudi je CO2 nevtralen vir, ker drevesa v dobi rasti posrkajo toliko CO2 kot se kasneje sprosti pri kurjenju. Nekaj malega se sicer sprosti ob uporabi motorke, pa traktor da to odvleče in tako dalje, ampak to se več kot kompenzira s tem da les dejansko zgori, ne pa zgnije v gozdu. Ker ko les zgnije se generira tudi metan, ki pa je 40x večji toplogredni plin kot CO2, če pa zgori se tvori CO2.
CO2 kuponov za les res ni treba plačevat, kar pravi tudi generaralni direktor TEŠa Branko debeljak v spodnjem članku:
https://siol.net/novice/posel-danes/dra...
Citiram:
"Po besedah generalnega direktorja Teša Branka Debeljaka v šoštanjski termoelektrarni biomaso že zdaj v manjšem deležu dodajajo lignitu Premogovnika Velenje. "Za uporabljeno lesno biomaso nakup emisijskih kuponov ni potreben in je tako z okoljskega vidika kot z vidika alternativnih priložnosti v postopnem zelenem prehodu pomemben energent," je dodal Debeljak, ki verjame, da je lesna biomasa za Slovenijo velika priložnost in premalo izkoriščen potencial."
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Scientist ()
starfotr ::
Tako je, več kot bo od vremena odvisnih generatorjev, več časa bo cena elektrike celo negativna (torej boš dobil plačano da porabljaš) in nižje bodo cene elektrike.
V bistvu vsi taki viri povečujejo povprečno ceno. Zmanjšujejo jo samo med kakimi vikendi poleti.
Scientist ::
Ne, znižujejo jo. Na splošno jo znižujejo. To je povedal tudi Aleksander Mervar v Tarči, kjer je omenil da je eden izmed razlogov za izgubo TEŠ6 tudi porast obnovljivih virov energije, ki znižujejo ceno elektrike na borzi.
https://365.rtvslo.si/arhiv/tarca/17507...
Levelized cost of electricity @ Wikipedia
"The growth of renewable power - which have lower production overheads - has forced down wholesale electricity prices."
https://www.cleanenergywire.org/factshe...
https://365.rtvslo.si/arhiv/tarca/17507...
Levelized cost of electricity @ Wikipedia
"The growth of renewable power - which have lower production overheads - has forced down wholesale electricity prices."
https://www.cleanenergywire.org/factshe...
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Scientist ()
Scientist ::
"The increase in renewable energy sources has contributed to containing and even lowering electricity
wholesale prices in many markets (although not necessarily retail prices) by causing a shift in the merit
order curve and substituting part of the generation of conventional thermal plants, which have higher
marginal production costs. This merit order effect along with priority dispatch can affect revenues of
conventional power plants, especially in Member States experiencing rapid deployment of variable
renewables. In some Member States, this raises the question of how to ensure adequate investment signals
on generation guaranteeing capacity and balancing power at the lowest possible cost.
This Rapid Response Energy Brief quantifies the merit order effect in 2030 and 2050 in European electricity
wholesale markets by comparing electricity systems in a Reference and Mitigation Scenario for both years.
Scenario results show for the Scenario modelled that the reduction in wholesale electricity price between
scenarios is on average EUR1.6/MWh and EUR4.2/MWh for 2030 and 2050 respectively. A simplified approach is
also used to assess the impact of Demand Response on system costs. "
https://www.ifri.org/sites/default/file...
Malenkost samo izjemoma zadnje leto. Na dolgi rok bodo cene sončne in vetrne energije še padle tudi za več kot 10x. In še vedno sta veter in sonce najcenejša vira (vodna energija je dokaj blizu).
wholesale prices in many markets (although not necessarily retail prices) by causing a shift in the merit
order curve and substituting part of the generation of conventional thermal plants, which have higher
marginal production costs. This merit order effect along with priority dispatch can affect revenues of
conventional power plants, especially in Member States experiencing rapid deployment of variable
renewables. In some Member States, this raises the question of how to ensure adequate investment signals
on generation guaranteeing capacity and balancing power at the lowest possible cost.
This Rapid Response Energy Brief quantifies the merit order effect in 2030 and 2050 in European electricity
wholesale markets by comparing electricity systems in a Reference and Mitigation Scenario for both years.
Scenario results show for the Scenario modelled that the reduction in wholesale electricity price between
scenarios is on average EUR1.6/MWh and EUR4.2/MWh for 2030 and 2050 respectively. A simplified approach is
also used to assess the impact of Demand Response on system costs. "
https://www.ifri.org/sites/default/file...
Kot lahko vidim trend iz tvojega grafa, skoraj vsi viri rastejo.
Malenkost samo izjemoma zadnje leto. Na dolgi rok bodo cene sončne in vetrne energije še padle tudi za več kot 10x. In še vedno sta veter in sonce najcenejša vira (vodna energija je dokaj blizu).
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Scientist ()
hruske ::
S stališča EU je smatran kot CO2 nevtralen vir.
Ja, ampak tudi če EU to smatra kot nevtralno, to še ne pomeni, da fizikalno gledano tudi je.
1. Najprej, kot si že omenil, mehanizacija za posek.
2. Potem prevoz lesa. (Obstaja razlog zakaj so termoelektrarne poleg premogovnikov, ker je transporta manj.)
3. Dalje, tudi pri kurjenju lesa prihaja do emisij CH4, CO in prašnih delcev oz. črnega ogljika, ki zvišuje albedo, zlasti je to bolj res tem manjše je kurišče.
4. Problematičen je tudi prevoz biomase na daljše razdalje, najbolj zloglasna je elektrarna Drax, ki je svoj čas prišla v novice, da kuri ameriške pelete. To ne more bit nevtralno.
5. Sekanci in peleti so tudi precej energijsko intenzivni za proizvodnjo, ker jih je treba mleti. Peletom je treba še dodati vezivo, da se sprimejo skupaj, kar je tudi treba nekako proizvesti.
Je pa res, da ni treba plačevat emisijskih kuponov za to. Še.
Kalkulator nove omrežnine 2024 - https://omreznina.karlas.si/Kalkulator
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: hruske ()
Scientist ::
1. Je kompenzirano s tem da les zgori in se tvoji precej manj metana kot če zgnije.
2. isto kot 1.
3. Pri gorenju lesa največkrat ni emisij metana, če pa je gorenje zelo nepopolno pa so te res minimalne. Ker metan je gorljiv plin in bi zgorel že v procesu gorenja lesa. Glede črnega ogljika in albeda drži.
4. Koliko je to res problematično? Velike ladje sprostijo 3 grame CO2 na prevoženo TONO tovora na kilometer (slika spodaj). Pri 5500 km to pomeni 16,5 kg CO2, kar je ekvivalent okrog 6 litrov dizla. Torej 6 litrov dizla za 5500 kilometrov na tono tovora. 6 litrov dizla vsebuje cca 60 kWh. Z kurjenjem tone lesa pa dobimo 4000 kWh. Torej prevoz lesa iz Amerike do Velike Britanije prispeva samo 1,5 % tiste energije ki se nato sprosti ob kurjenju lesa. To ni ravno veliko. Prevoz tovora z velikimi ladjami je IZJEMNO učinkovit.
5. Niso tako energetsko intenzivni. Recimo tale mašina za lesne sekance (neka random mašina) porabi 30 litrov dizla na uro in naredi 120 ton lesnih sekancev na uro. To je 0,25 litra dizla po toni, kar pomeni 2,5 kWh po toni. Ena tona sekancev ima 4000 kWh, kar pomeni da samo mletje porabi 0,0625 % energije ki jo sekanci vsebujejo (torej samo eno šestnajstinko enega samega procenta).
https://www.terex.com/docs/librariespro...
Tale študija navaja da dejanje lesnih sekancev porabi 0,5 % energije shranjene v lesnih sekancih, torej 200x več energije dobimo ven iz sekancev, kot smo jo dali za njihovo proizvodnjo, meni se to zdi več kot ok:
https://www.researchgate.net/publicatio...
"Specific fuel consumption ranged from 0.17 to 0.76 l/lcm of bulk material and from 1.13 to 4.10 l/tdm (dry matter), respectively. Mean energy consumed during chipping was 0.50 % of the energy stored within one ton of dry matter."
In ta študija je stara 10 let in uporablja relativno majhen stroj za sekance, pri današnjih večjih strojih je poraba goriva na tono sekancev še manjša.
Ob predelavi je možno.
2. isto kot 1.
3. Pri gorenju lesa največkrat ni emisij metana, če pa je gorenje zelo nepopolno pa so te res minimalne. Ker metan je gorljiv plin in bi zgorel že v procesu gorenja lesa. Glede črnega ogljika in albeda drži.
4. Koliko je to res problematično? Velike ladje sprostijo 3 grame CO2 na prevoženo TONO tovora na kilometer (slika spodaj). Pri 5500 km to pomeni 16,5 kg CO2, kar je ekvivalent okrog 6 litrov dizla. Torej 6 litrov dizla za 5500 kilometrov na tono tovora. 6 litrov dizla vsebuje cca 60 kWh. Z kurjenjem tone lesa pa dobimo 4000 kWh. Torej prevoz lesa iz Amerike do Velike Britanije prispeva samo 1,5 % tiste energije ki se nato sprosti ob kurjenju lesa. To ni ravno veliko. Prevoz tovora z velikimi ladjami je IZJEMNO učinkovit.
5. Niso tako energetsko intenzivni. Recimo tale mašina za lesne sekance (neka random mašina) porabi 30 litrov dizla na uro in naredi 120 ton lesnih sekancev na uro. To je 0,25 litra dizla po toni, kar pomeni 2,5 kWh po toni. Ena tona sekancev ima 4000 kWh, kar pomeni da samo mletje porabi 0,0625 % energije ki jo sekanci vsebujejo (torej samo eno šestnajstinko enega samega procenta).
https://www.terex.com/docs/librariespro...
Tale študija navaja da dejanje lesnih sekancev porabi 0,5 % energije shranjene v lesnih sekancih, torej 200x več energije dobimo ven iz sekancev, kot smo jo dali za njihovo proizvodnjo, meni se to zdi več kot ok:
https://www.researchgate.net/publicatio...
"Specific fuel consumption ranged from 0.17 to 0.76 l/lcm of bulk material and from 1.13 to 4.10 l/tdm (dry matter), respectively. Mean energy consumed during chipping was 0.50 % of the energy stored within one ton of dry matter."
In ta študija je stara 10 let in uporablja relativno majhen stroj za sekance, pri današnjih večjih strojih je poraba goriva na tono sekancev še manjša.
Kurjenje lesa namesto kolna v TEŠ6 je fantazija. Never gonna happen.
Ob predelavi je možno.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Scientist ()
teslam2 ::
Seveda imaš, zato mi pa tudi vedno nasprotuješ in pišeš totalne nesmisle. Že v tem postu omenjaš da se bomo menili za novo jedrsko elektrano leta 2028.
Ne nimam, to je tvoja izmišljotina. Striggan si v vesolje, ker se vsi tukaj tvojim fantazijam samo še režimo. Nasprotujem pa tvojim glupostim, ki so jasno pristranske in nerealne. ojoj, če se s forumskim znanstvenikom ne strinjaš, potem je pa jok in stok.
2028
V koaliciji še za to jesen napovedujejo pripravo predloga posebnega zakona za učinkovitejšo izvedbo te daleč največje načrtovane investicije v zgodovini samostojne države. Trenutno dogajanje tudi ne pomeni, da posvetovalni ali zakonodajni referendum na temo JEK2 ne bo izveden v prihodnje, najpozneje, ko bodo predvidoma v letu 2028 znane vse podrobnosti za končno investicijsko odločitev.
Ob predelavi je možno.
Ob predelavi je možno kurjenje lesa tudi na International space station-u. Ampak kakšne ima to veze, never gonna happen.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: teslam2 ()
Scientist ::
Evo tale študija, tabela 6. Za produkcijo 1 tone lesnih sekancev (v študiji označene kot 1 Mg, kar je en megagram, kar je ena tona) se je porabilo 1,41 litra dizla. To je cca 14,1 kWh. Tona lesnih sekancev pa vsebuje cca 4000 kWh. Torej za produkcijo lesnih sekancev smo porabili 238 krat manj energije kot pa jo ti sekanci vsebujejo (porabili smo 0,35 % tiste energije ki jo sekanci vsebujejo).
Študija:
https://www.mdpi.com/1996-1073/16/13/48...
Ni nobenih mojih izmišljotin in fantazij. Navedbam dejstev se režijo samo pristranski bedaki kot si sam. Nisem pristranski, samo navajam dejstva, ki jih lahko tudi preveriš. Kako je to fantazija, če pa 10 Evropskih držav ŽE DANES pridobi od 5,2 do 12,4 % vse energije iz biogoriv (lesne biomase in bioplina,večina tega je lesna biomasa)? To je že narejeno, v praksi! Poudariti je potrebno tudi da je Slovenija bolj bogata z gozdom od večine spodnjih držav. :
-Danska 12,4 %: https://lowcarbonpower.org/region/Denma...
-Velika Britanija 11,2 %: https://lowcarbonpower.org/region/Unite...
-Nemčija 9,1 % :https://lowcarbonpower.org/region/Germa...
-Estonija 7,4 %: https://lowcarbonpower.org/region/Eston...
-Luksemburg 6,1 %: https://lowcarbonpower.org/region/Luxem...
-Litva 6,1 %: https://lowcarbonpower.org/region/Lithu...
-Latvija 5,4 %: https://lowcarbonpower.org/region/Latvia
-Finska 9,9 %: https://lowcarbonpower.org/region/Finla...
-Nizozemska 5,3 %: https://lowcarbonpower.org/region/Nethe...
-Portugalska 5,2 %: https://lowcarbonpower.org/region/Portu...
V Evropi imajo že danes V PRAKSI naslednje države večino proizvodnje iz obnovljivih virov (in vsako leto je delež obnovljivih virov višji, v spodnjih preocentih NI VŠTET delež jedrske energije, ampak so to procenti izključno obnovljivih virov):
-Islandija 100 %: https://lowcarbonpower.org/region/Icela...
-Avstrija 92,4 %: https://lowcarbonpower.org/region/Austr...
-Norveška 98,9 %: https://lowcarbonpower.org/ranking
-Albanija 88,4 % https://lowcarbonpower.org/region/Alban...
-Danska 83,4% https://lowcarbonpower.org/region/Denma...
-Gruzija 80,4 % https://lowcarbonpower.org/region/Georg...
-Portugalska 76,9 % https://lowcarbonpower.org/region/Portu...
-Grenlandija 76,8 % https://lowcarbonpower.org/region/Green...
-Švedska 65,1 % https://lowcarbonpower.org/region/Sweden
-Latvija 64,6 % https://lowcarbonpower.org/region/Latvia
-Nemčija 63,2 % https://lowcarbonpower.org/region/Georg...
-Švica 55,4 % https://lowcarbonpower.org/region/Switz...
-Španija 63,2 % https://lowcarbonpower.org/region/Spain
-Velika Britanija 57,5 % https://lowcarbonpower.org/region/Unite...
-Nizozemska 55,3 % https://lowcarbonpower.org/region/Nethe...
-Hrvaška 56,2 % https://lowcarbonpower.org/region/Croat...
-Grčija 51,6 % https://lowcarbonpower.org/region/Greece
Študija:
https://www.mdpi.com/1996-1073/16/13/48...
Ne nimam, to je tvoja izmišljotina. Striggan si v vesolje, ker se vsi tukaj tvojim fantazijam samo še režimo. Nasprotujem pa tvojim glupostim, ki so jasno pristranske in nerealne. ojoj, če se s forumskim znanstvenikom ne strinjaš, potem je pa jok in stok.
Ni nobenih mojih izmišljotin in fantazij. Navedbam dejstev se režijo samo pristranski bedaki kot si sam. Nisem pristranski, samo navajam dejstva, ki jih lahko tudi preveriš. Kako je to fantazija, če pa 10 Evropskih držav ŽE DANES pridobi od 5,2 do 12,4 % vse energije iz biogoriv (lesne biomase in bioplina,večina tega je lesna biomasa)? To je že narejeno, v praksi! Poudariti je potrebno tudi da je Slovenija bolj bogata z gozdom od večine spodnjih držav. :
-Danska 12,4 %: https://lowcarbonpower.org/region/Denma...
-Velika Britanija 11,2 %: https://lowcarbonpower.org/region/Unite...
-Nemčija 9,1 % :https://lowcarbonpower.org/region/Germa...
-Estonija 7,4 %: https://lowcarbonpower.org/region/Eston...
-Luksemburg 6,1 %: https://lowcarbonpower.org/region/Luxem...
-Litva 6,1 %: https://lowcarbonpower.org/region/Lithu...
-Latvija 5,4 %: https://lowcarbonpower.org/region/Latvia
-Finska 9,9 %: https://lowcarbonpower.org/region/Finla...
-Nizozemska 5,3 %: https://lowcarbonpower.org/region/Nethe...
-Portugalska 5,2 %: https://lowcarbonpower.org/region/Portu...
V Evropi imajo že danes V PRAKSI naslednje države večino proizvodnje iz obnovljivih virov (in vsako leto je delež obnovljivih virov višji, v spodnjih preocentih NI VŠTET delež jedrske energije, ampak so to procenti izključno obnovljivih virov):
-Islandija 100 %: https://lowcarbonpower.org/region/Icela...
-Avstrija 92,4 %: https://lowcarbonpower.org/region/Austr...
-Norveška 98,9 %: https://lowcarbonpower.org/ranking
-Albanija 88,4 % https://lowcarbonpower.org/region/Alban...
-Danska 83,4% https://lowcarbonpower.org/region/Denma...
-Gruzija 80,4 % https://lowcarbonpower.org/region/Georg...
-Portugalska 76,9 % https://lowcarbonpower.org/region/Portu...
-Grenlandija 76,8 % https://lowcarbonpower.org/region/Green...
-Švedska 65,1 % https://lowcarbonpower.org/region/Sweden
-Latvija 64,6 % https://lowcarbonpower.org/region/Latvia
-Nemčija 63,2 % https://lowcarbonpower.org/region/Georg...
-Švica 55,4 % https://lowcarbonpower.org/region/Switz...
-Španija 63,2 % https://lowcarbonpower.org/region/Spain
-Velika Britanija 57,5 % https://lowcarbonpower.org/region/Unite...
-Nizozemska 55,3 % https://lowcarbonpower.org/region/Nethe...
-Hrvaška 56,2 % https://lowcarbonpower.org/region/Croat...
-Grčija 51,6 % https://lowcarbonpower.org/region/Greece
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Scientist ()
Scientist ::
ps: delež površine zaraščene z gozdom po državah:
-Danska: 14,6%
-Velika Britanija: 13%
-Nemčija: 32%
-Estonija: 51%
-Luksemburg: 35%
-Litva: 34%
-Latvija: 53%
-Finska: 75%
-Nizozemska: 11%
-Portugalska: 36%
-Slovenija: 58%
Torej Slovenija je od teh držav druga najbolj bogata z gozdom, takoj za Finsko. Če v teh državah lahko, potem mi še toliko lažje. Recimo Danska že 12,4 % vse elektrike pridobi z biogoriv kot sta lesna biomasa in biolin, pa je 4x manj bogata z gozdom kot Slovenija.
TLDR za odgovor uporabniku Hruske: les tudi dejansko fizično je CO2 nevtralno gorivo suma sumarum, ali vsaj zelo blizu temu.
-Danska: 14,6%
-Velika Britanija: 13%
-Nemčija: 32%
-Estonija: 51%
-Luksemburg: 35%
-Litva: 34%
-Latvija: 53%
-Finska: 75%
-Nizozemska: 11%
-Portugalska: 36%
-Slovenija: 58%
Torej Slovenija je od teh držav druga najbolj bogata z gozdom, takoj za Finsko. Če v teh državah lahko, potem mi še toliko lažje. Recimo Danska že 12,4 % vse elektrike pridobi z biogoriv kot sta lesna biomasa in biolin, pa je 4x manj bogata z gozdom kot Slovenija.
TLDR za odgovor uporabniku Hruske: les tudi dejansko fizično je CO2 nevtralno gorivo suma sumarum, ali vsaj zelo blizu temu.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Scientist ()
starfotr ::
Absolutno gledano imamo gozda zelo malo, če to primerjamo z državami EU. Relativno se seveda sliši ogromno.
Scientist ::
Spodnji graf upošteva porabo energije pri spravilu in transportu lesa, ne upošteva da kurjenje lesa zmanjša delež metana ki se sprosti ko se drevesa razkrojijo po naravni poti, kar bi CO2 emisije še znižalo (pa že sedaj so zelo nizke v primrjavi z fosilnimi gorivi, so na ravni emisij sončne in vetrne energije):
https://www.waldwissen.net/en/forestry/...
https://www.waldwissen.net/en/forestry/...
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Scientist ()
sbawe64 ::
Finska je recimo za faktor 15 večja od Slo (20 000 vs 303815 km^2).
V absolutnih številkah ima recimo Švedska več površin gozda kot Finska
List of countries by forest area @ Wikipedia
FI vs SWE
22,409 vs 27,980 [1000 hectares]
oz. 224 000 vs 279 800 km^2
Slo
1,238 [1000 hectares]
oz. 12 380 km^2
Smo bolj na ravni otoka Fiji .
V absolutnih številkah ima recimo Švedska več površin gozda kot Finska
List of countries by forest area @ Wikipedia
FI vs SWE
22,409 vs 27,980 [1000 hectares]
oz. 224 000 vs 279 800 km^2
Slo
1,238 [1000 hectares]
oz. 12 380 km^2
Smo bolj na ravni otoka Fiji .
2020 is new 1984
Corona World order
Corona World order
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: sbawe64 ()
teslam2 ::
TEŠ na les ekonomsko in logisticno ni rentabilen, zato se s tako neumno idejo nihče resno ne ukvarja.