Poglejmo najprej Evropo, in sicer dostop do interneta prek žičnih povezav. V povprečju uporabnik z interneta prenese 14 GB, medtem ko vanj pošlje 3,4 GB podatkov. Mediana za ti vrednosti znaša 6,3 GB in 751 MB; torej ima porazdelitvena krivulja izrazit debel rep v desno. Največji delež v prometu proti uporabniku zavzema YouTube (29 odstotkov), sledijo brskanje po spletu (16 odstotkov), protokol torrent (10 odstotkov), Facebook (5 odstotkov) in Netflix (3,5 odstotka). V smeri od uporabnika je razmerje pričakovano zasukano, saj je količinsko prometa torrent enako, kar se pozna v 48-odstotnem deležu. Streaming je za razliko od P2P-protokolov centraliziran, zato se v tej statistiki upošteva le na strani končnega uporabnika. Približno 85 odstotkov prometa v Evropi odpade na storitve, ki so dostopne v celotni regiji, preostanek pa na storitve, ki so značilne za manjše skupine držav ali le eno. Zanimivo je, da 1 odstotek uporabnikov interneta porabi 12,6 odstotka vsega prometa proti uporabnikov in tretjino prometa od uporabnikov. Na drugi strani spektra je spodnjih 50 odstotkov, ki porabijo le šest odstotkov prometa.
Precej zgovorna je primerjava s podatki za Severno Ameriko. Tam je promet na uporabnika v povprečju višji (37,9/6,6 GB, mediana 15,6/1,2 GB). Bistveno večji del prometa zavzema streaming, in sicer vodi Netflix s tretjino prometa proti uporabnikom, sledijo pa YouTube (18,7 odstotka), brskanje po spletu (10 odstotkov) in torrent z vsega štirimi odstotki. Zgornji odstotek uporabnikov ustvari 10 odstotkov prometa proti uporabnikom in 40 odstotkov v obratni smeri. Južna Amerika in Azija sta po statistiki nekje med Severno Ameriko in Evropo.
Ti podatki kažejo dvoje. Prvič, če - nekoliko površno - predpostavimo, da je torrent večinoma prenos nelegalnih vsebin, je razlika med Evropo in Ameriko povezana z dostopnostjo storitev streaming. Kaj je vzrok in posledica, si lahko mnenje ustvarite sami, a zdi se, da bi ljudje manj piratizirali, če bi imeli možnost dostopa do vsebin. V ZDA se delež prometa, ki odpade na torrent, z leti celo zmanjšuje. Druga polemika, o kateri smo tudi že nekajkrat plačali, pa je nesorazmerno visok promet, ki izvira iz YouTuba in podobnih strani. Uporavljavci infrastrukture namreč redno očitajo Googlu, da služi mastne denarje zaradi obsežnega prometa, ki ga generira, a v omrežje pravzaprav nič ne vlaga. A rešitev tega problema je zaradi ustroja interneta bržkone še težja od širjenja streaminga v Evropo.
