spajkanje

Danes sem malo spajkal (to sem počel prvič). Malo sem imel problemov ampak sem pogruntu kako se, da s tem lepo delati. Kaj pa vi kej delate s tem????

@goku16:
kva si pa kej spajku oz. kva maš namen spajkat po kompjutru? a boš pine na procu povezu? a je drugač težko spajkat... a morš met sam ful občutka...

Ma nisem še tako korajžen da bi se lotil procesorja, da bi fušnu 2,4 bi bil jok a se ti ne zdi?? Spajku sem mal žice. zvezu semn ventiče a stikala in glej ga zlomka vse lepo dela. Jutri je nov dan in novi podvigi!

ti se hecaš??? a to resno misliš( to s pranjem plate). Tisto s pasto pa, a to navadno termalno pasto ali je treba kakšno drugačno?

Ne zamert k o tem še ne vem veliko

Na tem naslovu je en članek, ki ga je napisal Matjaž Vidmar na temo spajkanja. Pisan je z zornega kota radioamaterja, vendar mislim, da bo marsikomu v pomoč.

http://lea.hamradio.si/~s53m/phare/Meho spajkanje.pdf

Če ima kdo kak komentar na zgornji članek, naj ga kar pove...

Pasta za spajkanje... no way, razen če spajkam korita za odvodnjavanje meteorne vode s strehe...

ne pozabt na pivo ali dva...

Ah dejte fantje težit.
Že 10 let lotam, pa mi še 1 plate ni požrlo zarad paste.
Fora je v tem, da plato namažeš s pasto (pasto za lotanje), pa jo polotaš celo z elementi vred, pa potem izpereš z razredčilom, pa pasta ne bo potem nč več požirala vezja. Lotal sm, tud vezja, kjer so vezi tanjše od 1 mm, pa že par let dela ok.
Problem kolofonije, pa je ta, da, mal težje lotaš, ne prime se tok dober kot pr pasti, drugo pa, ko jo dol spravljaš z razredčilom, je dost bolj zajebano kot pri pasti.
Gor pa ne smeš pustit ne paste ne Kolofonije, zaradi kapacitivnosti spoja, ker ma pasta neko upornost in dela stik med povezavami, seveda ne tok, da bi prevajalo, ampak naredi ti neko dodatno kapacitivnost.
Pr vezjih z večjo frekvenco in pri audio vezjih, pa zna to delat probleme.
Torej kr lepo s pasto namazat, polotat vse kar je bakrenga, pa pol lepo izprat z razredčilom, ti garantiram, da bo vse OK.
Goku, tud jst nism marsikaj vedu, ko sm začel lotat u 6 razredu OŠ.
Pa so tud men zatežili da NE smeš lotat s pasto, pa pol ko polotaš ene 50 plat iz izkušenj vidiš, kaj je OK in kaj ne.

Pa so tud men zatežili da NE smeš lotat s pasto, pa pol ko polotaš ene 50 plat iz izkušenj vidiš, kaj je OK in kaj ne.


To sem mislu tud jaz svojčas. "Kaj tok težijo zaradi te paste, saj koneckoncev jo lahko pa tudi z bencinom ali čim podobnim dol sperem..."

Pa ni tako. NI toliko fora v oksidaciji bakra kot v prevodnosti paste. Enkrat sem še v srednji šoli hotu dobit boljšo oceno za izdelano plato in sem jo namazal v celoti s pasto in pocinil, nato pa sem hotel stvar oprati. MIslim, da sem postopek pranja ponovil 20x (Vim+ krtača, bencin itd) a preostanki paste so še vedno prevajali toliko, da sem to lahko zmeril s solidnim ohmmetrom !
Pa sem očistil plato še brez elementov na njej, torej sem se lahko znašal nadnjo s krtačo itd. Če bi imel stvari že zalotane na plati, bi bilo še veliko slabše...

Za občutljive analogne stvari to vsekakor ni. Sploh ne vidim kje bi rabil pasto v vsakdanji rabi. Kolofonija dela 100%...

Kolofonija nima znatne kapacitivnosti, ti verjetno misliš na dielektrično konstanto epsilon.
Tudi če upoštevamo to, kolofonija nima negativnih takih efektov, ki bi jih ti lahko videl na kolikor toloko normalni plati. Pri težkem VFu pa je lahko druga stvar.

Poleg tega kolofonijo relativno enostavno očistiš že z navadnim alkoholom in se ti ni treba sekirati če kak drobec kje ostane, saj kolofonija ščiti pred korozijo.
Pri pasti pa sploh ni tako. Tukdi najmanjše mikroskopske količine prevajajo lahko povsem zadosti, da se ti to pozna pri kakem občutljivem analognem ojačevalniku recimo...

BRANE2, po želji!
Prav iz tega razloga sm naredu 2 ojačevalnika za gramofon.
Sam veš, kako je to občutljivo na razne zadeve, pa edn je bil narejen s pasto, drugi s kolofonijo.
NI razlike v delovanju, merjeno z osciloskopom.
To sm pa naredu za to, ker mi je stari pr praksi u šoli trdil isto k ti.

Ni treba kupavat kake extra hudga spajkalnika, tako kot si povedal, važna je le tanka konica, te se pa itak lahko kupi v prosti prodaji.

Mislm, da dobiš za enih par 5, 6 k sit že kr spodoben električni spajkalnik (s termičnim stikalom), malce poglej po štacunah. Tistih za 2k, ki so naprodaj v Conradu pa sam ne bi kupoval, ker kakor slišim niso preveč kvalitetni.

Sam sem pred kratkim nabavil Ersin plinski spajkalnik (ERSA Independent 75) in sem zelo zadovoljen z njim, še posebej, ker nisem omejen z dolžino kabla in ker ga lahko odnesem kakmorkoli hočem. Je pa cena temu primerna (od 14k sit naprej).

Konice se kokr jst vem, puca z vlažno gobico, ker imajo gor zaščitni sloj. Če pa zaščitnega sloja nimajo, pol jih pa lohk tudi pucaš s smirkovim papirjem, vendar bo konica s cajtom manjša...

Mhm, nism iz LJ...
Ampak jo kokr tolk poznam, tku da ni problema. Probej v IC-ju, HTE, morda ima kaj tudi Merkur, poglej kaj po večjih tehničnih trgovinah. TO je vse kar ti znam svetovat.

Drgač pa: Imam izkušnje s takimi "svjetskimi" spajkalniki...

O spajkalnikih je bilo na ST že na veliko govora, tko da probaj najt kaj je blo rečenega na to temo. Sem bil ziher, da je blo nekaj na tem forumu, a glej ga zlomka nič ne najdem...

V glavnem, naj bo kakovostna predvsem konica. Priporočam kako Erso ali Weller. Imam Wellerja, tako namizni električni spajkalnik kot tudi majhni prenosni plinski Pyropen a če bi sedaj kupoval, bi kupil Erso, tako namizni lotkolm kot plinca. Govori se tudi o Paceu, samo z njim nimam izkušenj...

Trgovine ? As usual- HTE, IC itd. Wellerja pri nas zastopa Avtzotehna, zato bi mogoče kazalo poklicati še kaj tja. Erso prodaja Belmet, za Pacea ne vem točno...

Pri plinskh lotkolmih boš verjetno težko našel tolk tanko konico. Nisem 100%, smao domnevam. SO namenjeni bolj terenskemu delu, ne pa najbolj zahtevnim laboratorijskim stvarem. Morajo biti tudi trpežni, kar tanke konice ravno niso.
Poglej kaj na Ersin site, mogoče pa imajo kaj...

Kar se regulacije tiče, se nikoli nisem sekiral s tem. Vedno ima stvar tako nastavljeno, da je solidno vroča. Na namizni zadevi jo imam vedno do fulla, saj se tako cin veliko lepša razlije in tudi manj segrejem spoj, ker ga veliko hitreje zalotam.

Ker so plinci precej močni, vedno imej tisto nastavitev nekje okrog minimuma, drugače boš pregreval špico in po nepotrebnem kuril plin.
Kako gre moč glede na zasuk ? Ne bi vedel, se nikoli nisem sekiral s tem...

Konice načeloma niso standardne, čeprav je Iskra svojčas "kradla" od Wellerja in je nekatere svoje modele zasnovala tako, da so lahko delali zWellerjevimi konicami. Kljub vsemu priporočam kakovosten, čeprav mogoče najcenejši lotkolm iz dobre družine (Weller, Pace, Ersa itd), to te bo pa verjetno stalo več kot 10 kSIT. Za vse ostalo se mi zdi škoda časa in denarja...

Al je tist igličn brez veze? Kva pa kombinacija zanič spajkalnika in dobre igle?

To mi pa ne gre v glavo. Morda podrobnejša razložitev? Kva pa iglični spajkalnik? A kdo pozna to?

JA V bistvu je mikro spajkalnik sam piše v oklepaju spajkalna igla. Pravjo tud da je za najfinejša dela.

Ja na 12V. Ah sj je pocen bom šu vrjetn kr u pondelk nabaut.

Zanima me še kako drugi spajkate tele čipe(ubistvu na čipe)...jest dam mau paste na nožico, jo posmodim, mau na žico, posmodim, dam gor cin(na nožico in žico) in hitro prispajkam. Zanima me še koliko časa lahko gor držim iglo(da nam pregreu čipa)...spajkalnik je 8Watt-ni. Sm slišou tud da so paste mau iz mode...kuko to delate profiji?

goku16 ali imaš kakšo sliko mogoče od spajkalnika ali pa vsaj povej tip, pa kje si ga kupil pa za kolko.

ČIPE je treba lotat čim manj časa.
Jst namažem plato s pasto, nabijem čip not, prtisnem lotkoln ob plato in nogo čipa in zraven cin in se v sekundi lepo razlije.