Tudi v Sloveniji se obeta enotna cena knjig

Master_Yoda je 15. nov 2013 ob 11:36 izjavil:

...:TOMI:... je 14. nov 2013 ob 20:19 izjavil:

Saj so zastonj. Vsak lahko gre v knjižnico in prebere, kar mu paše.

Sam ze dolgo nisem bil v knjiznici zaradi tega ker berem vecinoma angleske knjige, ampak kolikor vem je nasa Mariborska zacela zaracunavati letno clanarino. Verjetno je neka simbolicna cena ampak zastonj pa ni.

Večina knjižnic neko simbolično članarino, kjer imajp določene populacije znaten popust (mladina, upokojenci...), ker se ponavadi javne knjižnice financirajo iz javnih sredstev (davkov).
npr: http://www.mklj.si/cenik-storitev

S tem da so v ta legalni kartelni dogovor prisiljeni vsi akterji na trgu.

Zmajc> v primerjavi s tujo literaturo."
Se že pozna. :)

@Oberyn Mislim da je Monitorju enkrat blo v čem je problem da ni slovenskih knjig na Kindlu. Baje je problem v tem da je premala količina al nekaj takega meni se je čudno zdelo.

http://www.monitor.si/clanek/radi-bi-le...
http://www.monitor.si/clanek/papir-je-m...

Pravega članka nisem našel. Drugače se dobi nekaj e-knjig na Emki. Za sposojo pa na Biblosu. Edini "problem" je da so v formatu ePub in jih je treba pač pretvorit da delajo na Kindlu.

Sam imam Cybook Booken, ki uradno podpira mobi. Knjige kupujem na amazon US, amazon UK, smashwords, pa Kobo odvisno kdo ima cenejšo. Kar ni mobi prekonvertiram, Calibre podpira vse. Plačal pa sem od 0.77 - 7.47 € za e-knjigo.

Hkrati pa so nekateri slovenski prevodi enakovredna umetniška dela (kodretov prevod Štoparskega vodnika), ali pa celo znatno boljši od originalov (Hrabri mišek).

Kokr to lepo zgleda to men ni nč všeč. Če že moraš umetno oblikovat trg potem ga daj tam kjer je to nujno potrebno. Recimo pri previsokih cenah zdrave hrane.

Kot prvo me skrbi da bo to izgovor zato da ne bo nižjih cen namesto da bi bilo ravno obratno. Kot drugo pa umetno vzdrževanje majhnih knjigarn kaže na njihovo neupravičenost do obstoja. V tržnem gospodarstvu se mora pustit da tisti ki ne zmorejo dovolj dobre kvalitete po dovolj nizkih cenah zagotovit da tisti pač propadejo. Enako morajo propast slabe banke in podjetja. Drugač je to samo podaljševanje agonije kot je bilo in je še na primeru podjetja Mura. Sigurno bodo neke negativne posledice za uporabnike zarad enotne cene.
Jaz razumem če bi omejil najvišjo ceno, to razumem ampak da se grejo pa določit ceno. Oprosti ampak plansko gospodarstvo ne sodi v kapitalizem. Ali imamo eno ali drugo ne pa neko kombinacijo. Ta zakon je napisan na kožo knjigarnam ne pa potrošnikom kot hoče vlada z napačno obrazložitvijo dobivat pike pri ljudeh.

Wega je 15. nov 2013 ob 18:07 izjavil:

rdecaluc je 14. nov 2013 ob 21:46 izjavil:

Sam se trudim brat knjige v izvirnem jeziku. Če ne gre pa v angleščini, saj so mi slovenski prevodi nezadovoljivi.

Žal mi je ampak ne verjamem, da iz v angleščino prevedenega originala lahko odneseš več kot iz dobrega slovenskega prevoda.

Odvisno od tega, v kateri jezik se knjiga lažje prevaja.

Wega je 15. nov 2013 ob 18:07 izjavil:

rdecaluc je 14. nov 2013 ob 21:46 izjavil:

Sam se trudim brat knjige v izvirnem jeziku. Če ne gre pa v angleščini, saj so mi slovenski prevodi nezadovoljivi.

Žal mi je ampak ne verjamem, da iz v angleščino prevedenega originala lahko odneseš več kot iz dobrega slovenskega prevoda.

Veš kaj je problem? Slovenci smo pač kmetje in imamo kmečko izrazoslovje, potem pa počasi besed zmanjka, premalo sopomenk itd. Tipičen primer je Alan Ford, odlično je preveden v Slovenščino in tip, ki ga je prevajal obvlada. Ampak ker sem ravno celo mladost bral v takratnji "Srbohrvaščini" mi je v slovenskem prevodu nekaj manjkalo, ni bilo dovolj sočnih dialogov, kot če bi muziko poslušal na dobri ali slabi opremi, saj muziko se na obeh sliši ampak zvok je drugačen...

Slovenci smo tudi kmetje v smislu, da lahko komurkoli podturiš kakršnkoli drek, samo da je cenejši od obstoječega.

Povsem jasno je, da imajo manjši subjekti večje operativne stroške in višjo nabavno ceno. Ampak samo pri nas vidiš ko pride folk z Mercator letakom v družinsko trgovinico in sprašuje zakaj jih nategujejo če je cena xx artikla v Mercatorju (v akciji!) nn € manj. V ameriki tega ne doživiš in povsem jasno je, da če si manjši moraš stranke pritegniti drugače kot s ceno.

Koliko ljudi dejansko opazi storitev, ki pride zraven z nekim nakupom? Da bi ti recimo v manjši knjigarni postregli s kavico in osebno svetovali pri nakupu, da imaš čas da pogledaš in se odločiš, v nasprotju z neko večjo verigo, ker se sam zase gužvaš v množici in čakaš pred blagajno? Ali ni tisto tudi nekaj vredno, da se počutiš kot stranka in ne kot molzna krava, ki plača račun?

SasoS je 16. nov 2013 ob 09:43 izjavil:

Slovenci smo tudi kmetje v smislu, da lahko komurkoli podturiš kakršnkoli drek, samo da je cenejši od obstoječega.

Povsem jasno je, da imajo manjši subjekti večje operativne stroške in višjo nabavno ceno. Ampak samo pri nas vidiš ko pride folk z Mercator letakom v družinsko trgovinico in sprašuje zakaj jih nategujejo če je cena xx artikla v Mercatorju (v akciji!) nn € manj. V ameriki tega ne doživiš in povsem jasno je, da če si manjši moraš stranke pritegniti drugače kot s ceno.

Koliko ljudi dejansko opazi storitev, ki pride zraven z nekim nakupom? Da bi ti recimo v manjši knjigarni postregli s kavico in osebno svetovali pri nakupu, da imaš čas da pogledaš in se odločiš, v nasprotju z neko večjo verigo, ker se sam zase gužvaš v množici in čakaš pred blagajno? Ali ni tisto tudi nekaj vredno, da se počutiš kot stranka in ne kot molzna krava, ki plača račun?

Tisti ki cenijo te storitve še vedno hodijo v take prodajalne. Je pa tudi res da obstajajo manjše prodajalne, ki niso nič boljše od trgovskega centra. V takih ne želiš plačevati dodatnih €.

Štos je pa v tem, da je Alan Forda prevajal Gradišnik, ki ni pristal na kompromis in malo popravil hrvaško verzijo ampak je ustvarjal na novo. Nenad Brixy, ki je prevajal v hrvaščino (torej za nas pravzaprav "originale") je delal tako dobre priredbe, da je bil strip na področju bivše Juge uspešnejši kot v rodni Italiji. Gradišnikova priredba je bila mojstrovina zase in tako je neizbežno prišlo do trzljaja "saj to pa v resnici sploh ni bilo tako". "V resnici" pa ni bilo pravzaprav ne tako ne drugače. Tako so tisti, ki so Forda brali prvič uživali, med tistimi, ki smo ga poznali od prej pa nas je del užival znova, del pa se je zmrdoval.

Mimogrede, a bojo stripi imeli tudi enotno ceno?

Še en neumen zakon.

Človeški organizem je odporen na veliko različnih bakterij in podobnih zadev, tako da ni bojazni. Očitno človek tudi iz svojega stanovaja/hiše/jame ne gre, ker je vse naokoli veliko svinjarije.

To je eden izmed bolj bizarnih razlogov proti branju. Me prav zanima, če je kje kaka študija o bakterijah na knjigah iz knjižnice. Več jih je na vratni kljuki, vozičku v trgovini, ... Ali ta človek kupuje sadje v trgovini/na tržnici?

...:TOMI:... je 17. nov 2013 ob 20:32 izjavil:

Človeški organizem je odporen na veliko različnih bakterij in podobnih zadev, tako da ni bojazni. Očitno človek tudi iz svojega stanovaja/hiše/jame ne gre, ker je vse naokoli veliko svinjarije.

To je eden izmed bolj bizarnih razlogov proti branju. Me prav zanima, če je kje kaka študija o bakterijah na knjigah iz knjižnice. Več jih je na vratni kljuki, vozičku v trgovini, ... Ali ta človek kupuje sadje v trgovini/na tržnici?

http://popcrush.com/fifty-shades-of-gre...

TL;DR: Izvodi Fifty shades of grey so testirali pozitivno za herpes.

[D]emon je 18. nov 2013 ob 01:40 izjavil:

...:TOMI:... je 17. nov 2013 ob 20:32 izjavil:

Človeški organizem je odporen na veliko različnih bakterij in podobnih zadev, tako da ni bojazni. Očitno človek tudi iz svojega stanovaja/hiše/jame ne gre, ker je vse naokoli veliko svinjarije.

To je eden izmed bolj bizarnih razlogov proti branju. Me prav zanima, če je kje kaka študija o bakterijah na knjigah iz knjižnice. Več jih je na vratni kljuki, vozičku v trgovini, ... Ali ta človek kupuje sadje v trgovini/na tržnici?

http://popcrush.com/fifty-shades-of-gre...

TL;DR: Izvodi Fifty shades of grey so testirali pozitivno za herpes.

Očitno si jo je kaka podrajsala tam spodaj ker je bla preveč horny ob branju

[D]emon je 18. nov 2013 ob 01:40 izjavil:

http://popcrush.com/fifty-shades-of-gre...

TL;DR: Izvodi Fifty shades of grey so testirali pozitivno za herpes.

Nič takega. Čez 90% populacije je okuženo s herpesom. Samo pri večini nikoli ne izbruhne.

NUK ima obvezne izvode (kolikor je pač predpisano, ne vem, 15 komadov) v arhivu, saj brez tega ne dobiš ISBN številke (brez katere knjige legalno ne moreš prodajat).

Isto velja za elektronske publikacije, katere je praviloma potrebno oddati na SVAROG-u:
http://svarog.nuk.uni-lj.si/

Zdaj, koliko tega je prosto dostopnega, pa je čisto druga zadeva.