Pretvarjanje številskih sestavov (sistemov)

napiši primer naloge, ti bom na primeru naloge razložil ...

malo si preglej tole skripto ... poišči iskalni niz "pretvarjanje med številskimi sestavi" ...

Če bi pa rad pretvoril iz recimo sedmiškega v trojiški sestav, lahko pretvoriš najprej iz sedmiškega v desetiški in nato iz desetiškega v trojiški.

Recimo 652314(7) -> ?(3)

652314(7) -> ?(10)
4*7⁰ + 1*7¹ + 3*7² + 2*7³ + 5*7⁴ + 6*7⁵ =
4 + 7 + 147 + 686 + 12005 + 100842 = 113691
652314(7) -> 113691(10)

113691(10) -> ?(3)
113691 :3 = 37897 ost 0
37897 :3 = 12632 ost 1
12632 :3 = 4210 ost 2
4210 :3 = 1403 ost 1
1403 :3 = 467 ost 2
467 :3 = 155 ost 2
155 :3 = 51 ost 2
51 :3 = 17 ost 0
17 :3 = 5 ost 2
5 :3 = 1 ost 2
1 :3 = 0 ost 1
Prebereš ostanke od spodaj navzgor: 12202221210
113691(10) -> 12202221210(3)

Torej: 652314(7) -> 12202221210(3)

Obstaja verjetno tudi postopek, ki direktno pretvori iz enega v drug sistem, samo tega pa žal ne poznam.

skripta

lebdim je 29. apr 2014 ob 12:26 izjavil:

učitelji matematike bi lahko zahtevali, da se pretvarjanje različnih sistemov ne dogaja s pomočjo desetiškega.

Lahko bi, ampak kakšen bi bil namen tega? Itak v življenju tega ne boš rabil, oz. če slučajno pride do kakšnega incidenta, lahko to naredi vsak majčkeno boljši kalkulator (ali telefon, ali Google, ...). Prav je, da se ve kako to gre za splošno izobrazbo kako sploh deluje naša matematična anotacija, ampak da se pa da kaj dosti poudarka na tole je pa dokaj nesmiselno. Je dovolj drugih stvari, ki jih je treba vedeti, od ene matematične bližnjice oz. recepta več ne bo nihče imel kakšne pametne koristi.

lebdim je 5. maj 2014 ob 10:28 izjavil:

tisti, ki bodo študirali računalništvo ali informatiko, jim bo zagotovo koristilo. potem na fakulteti ne moreš vmes pretvoriti v desetiški sistem (vsaj pri uvodu v računalništvo ali elementarni matematiki ne).

Takih je koliko? 1-2%? Ne bi bil rad nesramen, ampak gre se za precej specifično in nekoliko obskurno zadevo, ki se jo da naučiti tudi kasneje, če jo pač rabiš. Osnovo rabiš, vsega pa res ne.

Smrekar1 je 5. maj 2014 ob 08:10 izjavil:

Lahko bi, ampak kakšen bi bil namen tega? Itak v življenju tega ne boš rabil, oz. če slučajno pride do kakšnega incidenta, lahko to naredi vsak majčkeno boljši kalkulator (ali telefon, ali Google, ...). Prav je, da se ve kako to gre za splošno izobrazbo kako sploh deluje naša matematična anotacija, ampak da se pa da kaj dosti poudarka na tole je pa dokaj nesmiselno. Je dovolj drugih stvari, ki jih je treba vedeti, od ene matematične bližnjice oz. recepta več ne bo nihče imel kakšne pametne koristi.

Koristilo bi mu da malo razmiga možgane ... Jih bo mularija morala še precej koristiti do penzije ...

Pretvarjanje med številskimi sistemi je ravno tako neuporabno kot računanje n-decimalk pi.

Na drugi strani se pa mularija z obema računskima operacijama nekaj nauči in zrutinira. V matematiki je recimo cel kup "neuporabnih" stvari za računat. Ampak vse skupaj pa dajo neko uporabno znanje, mogoče pa kdo še kaj pogrunta na osnovi tega.

Računanje napak je pa precej zoprna zadeva, ki je marsikdo še ne zna niti na faksu, niti nikoli kasneje.

Smrekar1 je 5. maj 2014 ob 11:58 izjavil:

Velik del tega je na tem, da ni nikoli prav razložena. Pri nas je bilo že tako.

To mogoče. Računsko precej nezahtevna operacija, ki pa je preveč suhoparno razložena.

In o tem potem ne slišiš nikoli več.

Večen problem fakultet, kjer programa ne napišejo tako da se uporablja znanje iz prejšnjih semestrov. Ampak so večinoma neodvisni ali celo podvojeni ... Celo pri istem profesorju.

Absolutno, ampak mi smo imeli pretvarjanje med različnimi sestavi pri predmetu Uvod v računalništvo, tako od tam zagotovo vem, da se je zahtevalo pretvarjanje brez vmesnega pretvarjanja v desetiški sestav. Če si to napravil, si dobil 0 točk. Zato pa tudi jaz mislim, da je boljše, če se pretvarja brez desetiškega sestava.

Je pa recimo res, da smo v 1. letniku na fakulteti snov Izjave in vse v povezavi z njimi jemali tako pri analizi, algebri, diskretnih strukturah in pri uvodu v računalništvo, pri čemer smo se bolj osredotočili na Boole-ovo algebro in na digitalna vezja, ampak še vseeno gre za isto zadevo ...