» »

matematka

matematka

MasterTade ::

Kako napisat enačbo premice, ki jo imaš na grafu? npr. je ena premica narisana gor ti pa morš enačbo dobit...

Hvala

technolog ::

Pogledaš, kje premica seka X in kje Y os in napišeš odsekovno enačbo premice.

http://www.praktik.si/DisplayContent.as...

Free Bird ::

Še ena možnost pa je, da si zabeležiš dve točki T1(x1,y1) in T2(x2, y2), izračunaš koefecient po formuli k=y2-y1/x2-x1 , nato pa vse eno točko in koefecient vstaviš v osnovno enačbo premice v koordinatnem sistemu: y=kx+n iz tega dobiš še začetno vrednost n in potem vsaviš koefecient in začetno vrednost ponovno v enačbo y=kx+n. Simpl :D

http://www2.arnes.si/~mpavle1/mp/index....
Na zgornji stani najdeš skoraj vse kar je potebno v SŠ znat :)

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Free Bird ()

Janac ::

Prosim za pomoč pri eni nalogi. Naloga zahteva da zapišemo enačbo premice, ki je vzporedna s premico y=-4/3+7, ordinatno os pa seka pri y=-2. Men nikakor ne pride -2 kot v rešitvah ampak mi pride začetna vrednost -2/3. Sem 30X poskušal na vse načine in ne.



Prosim, res, za pomoč!

Free Bird ::

Če seka ordinatno os v -2 pomeni, da je -2 začetna vrednost. Koefecient pa je pri vzporednih premicah enak. Torej imaš podatka: k=-4x/3 in n=-2, samo vstaviš jih v enačbo y=kx+n. Rešitev pa je potemtakem: y=-4x/3-2.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Free Bird ()

pac1 ::

1. Računska napaka iz vrstice kjer množiš enačbo s 3 v naslednjo. Nekak ti izgine x...

2. FreeBird me je prehitel z odgovorom...

Janac ::

Ja x more izgint, ker računam n, začetno vrednost. A pol samo -2 dam za n in to je to? A ni to preveč lahka naloga?

Free Bird ::

Ja samo -2 je začetna vrednost, zalo lahka naloga je, se strinjam. X pa ne izgine nikdar ni nikoli iz kake enačbe pri matematiki, kot si to napisal ti.

pac1 ::

Ok dejmo počasi...
Najprej: Ne moreš kar rečt x more izgint in ga vržeš stran. Moraš z njim nekaj naredit.
Postopek, ki si ga izbral ti bi bil sledeč:
y = k*x + n je moja enačba premice, ki jo iščem.
Ker je premica vzporedna premici -4x/3 + 7 vem, da je k moje nove premice enak -4/3.
Torej moja enačba sedaj zgleda:
y = -4x/3 + n
Naslednji podatek pa je, da seka ta premica ordinatno os pri y = -2.
Kar si hotel ti naredit s tem podatkom je: premica gre skozi točko T(0, -2). Sedaj pa to točko vstaviš v svojo enačbo in dobiš:
-2 = -4*0/3 + n.
Ti si pa dejansko poslal premico skozi neko drugo točko s koordinatama (1, -2).
Je še kaj nerazumljivega?

FreeBird ti je samo povedal drug (krajši) razmislek za posebne primere kjer sekaš orinatno os. Ti si pa izbral postopek, ki bo deloval na vseh tvojih primerih, kjer boš premico pošiljal skozi neko točko.

Free Bird ::

Še eno vprašanje z moje strani.
Kako bi izračunal ničle, minimume in maksimume sledeče funkcije:
f(x)=-2sin3x+1

McHusch ::

Niče f(x)=0
Minimumi f'(x)=0, f''(x)> 0
Maksimumi f'(x)=0, f''(x)< 0

galu ::

Tole se ponavadi iz glave računa (če si znaš predstavljati graf) - je dosti lažje.

Drugače pa lahko izračunaš tudi tako, da si za osnovo vzameš sam sinx. Tam je "prvi" maksimum na pi/2. Tvoja funkcija je za faktor 3 skrčena. Torej deliš tole s 3 in dobiš pi/6. Potem pa še ne smeš pozabiti tistega minusa na začetku, ki ti celoten graf obrne, in je tako ta maksimum v bistvu minimum.:D

Potem pa še k temu dodaš periodo, ki je pa osnovna perioda/frekvenca. Torej, 2pi/3. Minimumi so torej: pi/6+2pi/3

Za maksimume in ničle pa lahko kar napišeš enačbo iz prejšnje enačbe, če razumeš kje je katera stvar na periodi, ali pa si izračunaš na praktično enak način kot sem zgoraj napisal, le da uporabiš druge podatke.
Tako to gre.

hmm23 ::

Koliko raznih besed dolžine 5 lahko sestavim s crkama a in b, če se a pojavi 2-krat ALI 3-krat?

5! / (2!*3!) = 10 PRAV?

a kdo ve kakšna je računska razlika med vermutacijami, kombinacijami, variacijami torej pri računanju teh 3 stvari? Kako vemo, kdaj uporabiti kakšno opcijo? pa kako kšno stvar izračunamo, kdaj uporabimo n faktorsko (NEKA ŠTEVILKA IN KLICAJ npr. 5!) itd. hvala

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: hmm23 ()

matonson ::

Če se a pojavi 2krat, se b pojavi 3krat => 5! / (2!*3!)
Če se a pojavi 3krat, se b pojavi 2krat => 5! / (3!*2!)

To so vse različne kombinacije. 10 zato ni pravilno.

Permutacija, variacija, kombinacija:
Kombinatorika @ Wikipedia

mihec23 ::

Da ne odpiram nove teme, bi kar tukaj vprašal... zanima me snov pri vektorjih, in sicer linearna neodvisnost- kako se računa. Posebno me zanima zadnji del reševanja- sistem treh enačb z neznankami, ker je potrebno na koncu dobit alfa, beta in gama = 0.
Vprašal bi tudi, kako se računa oz. pokaže, da nekaj velja z matematično indukcijo.

Hvala in LP

lebdim ::

Poglej si o linearni neodvisnosti ...
Primer: Imamo tri vektorje a, b in c. Če je njihova linearna kombinacija, torej alpha * a + beta * b + gama *c = 0 za alpha, beta in gama = 0, potem so vektorji a, b, c linearno neodvisni (zgolj v tem primeru).

Sisteme linearnih enačb se rešuje po gaussovi metodi, torej moraš dobiti v matriki 1 po diagonali.

o matematični indukciji si preberi tukajle.

mihec23 ::

Sem mislil, da boš s tvojimi besedami objasnil, ne pa nekaj prilepil. Sem že brskal po spletu, ampak raje se držim mojih oznak in načina, ker ni povsod enako zapisano, zato me je zanimalo mnenje še od koga drugega. Sicer imam zapiske, ampak mi ne pomagajo kaj dosti.
Drugače pa hvala... bom že nekako. LP

P.S.: a mogoče obstaja še kakšna stran poleg Wikipedije?! :O

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: mihec23 ()

drola ::

lebdim je izjavil:

Poglej si o linearni neodvisnosti ...
Primer: Imamo tri vektorje a, b in c. Če je njihova linearna kombinacija, torej alpha * a + beta * b + gama *c = 0 za alpha, beta in gama = 0, potem so vektorji a, b, c linearno neodvisni (zgolj v tem primeru).


Če so alpha, beta, gamma = 0, bo veljalo alpha * a + beta * b + gamma *c = 0 za čisto vse vektorje a,b,c. Če pa so linearno neodvisni, pa to pomeni, da velja alpha * a + beta * b + gamma *c = 0 samo v primeru, če so alpha = 0, beta = 0 in gamma = 0.

Primer:
a = (1, 0, 0)
b = (0, 1, 0)
c = (0, 0, 1)

alpha * (1,0,0) + beta * (0, 1, 0) + gamma * (0, 0, 1) = 0 =
= (0, 0, 0) = (alpha * 1 + 0 + 0, 0 + beta * 1 + 0, 0 + 0 + gamma * 1) =
= (alpha, beta, gamma)

torej:
(alpha, beta, gamma ) = (0, 0, 0). Edina možna rešitev je alpha = beta = gamma = 0. Iz tega sledi, da so a,b,c lin. neodv.

Primer 2:
a = (1, 0, 1)
b = (0, 1, 0)
c = (1, 1, 1)

alpha * (1,0,1) + beta * (0,1,0) + gamma * (1,1,1) = (alpha + gamma, beta + gamma, alpha + gamma) = 0 = (0, 0, 0)
Sistem enačb:
alpha + gamma = 0
beta + gamma = 0
alpha + gamma = 0

Vidimo, da imamo v bistvu 2 enačbi (3, ampak 2 od njih sta enaki) in tri spremenljivke. To pomeni, da rešitev ni enolično določena in poleg rešitve alpha = beta = gamma = 0 obstajajo še druge rešitve. Iz tega sledi, da ti vektorji niso linearno neodvisni.

Tole so poenostavljeni primeri. Včasih enačbe ne bojo enake na tako očiten način, vendar pa se to hitro pokaže, ko na sistemu enačb narediš gaussovo eliminacijo, ker potem v matriki dobiš ničelne vrstice.
https://drola.si

lebdim ::

@mihec20, prilimal sem ti linke iz wikipedie zato, ker ti nekako razloži tako, da zastopiš ...
imaš pa tule spisek vseh predavanj iz predmeta ALGEBRA 1 ... glede na to, za katero snov sprašuješ, se mi zdi primerno ...

drugače pa osnovna ideja linearne neodvisnosti je, da mora biti vsota vseh vektorjev enaka 0, in 0 morajo biti tudi vsi faktorji, s katerimi so pomnoženi ...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: lebdim ()

mihec23 ::

Torej Gaussova metoda je tisto, kar mi povzroča težave. Kaj pa indukcija?
Hvala usem in lp

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: mihec23 ()

lebdim ::

Gaussova metoda se uporablja za reševanje linearnih sistemov enačb ... osnovna ideja je, da izvajaš operacije nad stolpci in vrsticami pripadajoče matrike tako, da boš dobil obliko
1,0,0,0,0,...
0,1,0,0,...
0,0,1,0,0,....
0,0,0,1,.......

se pravi same enke po diagonali matrike, povsod drugod pa so 0 ...

Osnovni princip indukcije je, da nekaj dokazuješ (neko trditev) za vsa naravna števila. Najprej si izbereš bazo, ponavadi je to kar n=1. To trditev označiš s T(n). Potem pa narediš indukcijski korak, ki pa pravi, da če velja T(n), mora potem veljati tudi T(n+1). Tretji korak indukcije pa je, da vstaviš n+1 namesto n. In ko ti s pomočjo trditve T(n+1) uspe pokazat trditev T(n), potem iz tega sledi, da trditev T(n) res velja za vsa naravna števila (ponavadi to dokazuješ) ... je jasno, ali bi rad na primerih?

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: lebdim ()

mihec23 ::

Če ti ni odveč...:D

lebdim ::

tukajle imaš dva primera, in sicer za vsoto n števil in vsoto kvadratov n števil ...

prvi primer: 1 + 2 + 3 + 4 + ... + n
drugi primer: 12 + 22 + 32 + ... + n2


če ti karkoli ne bo jasno, kar vprašaj ...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: lebdim ()

lebdim ::

zakaj vsi pri matematičnih nalogah sprašujete primere, namesto, da bi se lotili razumevanja teorije?

primeri so zgolj uporaba teorije ...


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Linearne funkcije

Oddelek: Šola
61356 (1055) lebdim
»

Matematika - pomoč (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Šola
10425713 (22288) daisy22
»

pomoč pri linearni algebri

Oddelek: Šola
63187 (3038) whatever
»

Ekstrem funkcij dveh spremenljivk

Oddelek: Šola
113993 (3718) Thrivial
»

funkcije za 8.r

Oddelek: Šola
102039 (1880) root987

Več podobnih tem