V katere vzajemne sklade vložit?

Trenutno imam nekaj navarčevanega denarja, ki bi ga rad naložil v vzajemne sklade. Kam bi mi priporočili da vložim? Kakšne imate izkušnje s skladi v katere ste vložili? Vsak nasvet je koristen

kateri od Franklin Templeton Investment Fund

Seveda. Samo kake banke ti za sklad zmanjšajo provizijo če pri njih odpreš račun.

Zgornja vsebina je brez pomena. Na nepopolno vprašanje ne moreš dobiti pametnih odgovorov.
Preden lahko dobiš kak konkreten odgovor, moraš povedati, kakšen je namen varčevanja, koliko si nagnjen tveganju, za koliko časa nameravaš varčevati, kolikšen delež svojega premoženja / zaslužka bi predstavljala naložba v sklade.

Kaj se vam zdi da je pomembno pri izbiri sklada?

Pomembno je, da se vsak vlagatelj zaveda, da naložba ni brez tveganja in da lahko vrednost premoženja tudi pade.
Pred leti je bilo moderno vlaganje v področje balkana, in kdor je pred petimi leti kupil enote premoženja teh skladov, je do danes izgubil 60%.

Dost je debate o tem, a je pomembnejša nižja vstopna provizija ali pa nižja upravljalska provizija.

Vstopna provizija "udari" samo enkrat, upravljalska pa skozi celotno obdobje. Na krajši rok ima vstopna provizija večjo težo, na daljši pa je ravno obratno.

Ampak mene pa še bolj zanima, a je bolje vložiti denar v nek starejši sklad (ki ima tudi že nek donos za sabo), ali pa v nek novejši, največ 5 let star?

Osebe, ki upravljajo s premoženjem, se lahko menjajo. Različne naložbene strategije se različno obnašajo v posameznih fazah ekonomskega cikla. Pretekli donosi nikakor niso garancija, da bo tudi v prihodnje enako. Visoka rast v zadnjem obdobju lahko nakazuje tudi na "balon", kar pomeni, da se lahko v bližnji prihodnosti zgodi korekcija (padec vrednosti).

Marat je 20. apr 2013 ob 01:10 izjavil:

Denar, ki ga imam na voljo, trenutno ne rabim, ker še študiram in nimam visokih odhodkov. Vseeno pa ga ne bi rad celega vezal v depozit, ampak bi ga del imel v vzajemnih skladih, ki so bolj likvidna naložba kot depozit. Torej, ko bi rabil denar, bi ga lažje vzel ven iz sklada, kot pa da čakam da se izteče depozit. A to prav razmišljam, al so pri skladih še kaki večji stroški v primeru krajšega časa vlaganja? Sicer ne načrtujem kratkega časa vlaganja, ampak ta denar razumem bolj kot back-up plan, če se kaj zalomi (torej če ne bom imel drugih prihodkov za nekaj časa).

Razmišljam o tej razdelitvi: 50% kratkoročni depozit (ki ga podaljšujem, če ne rabim denarja), 50% vzajemni skladi.

Kot prvo, da bi vložil denar sam (torej mimo sklada direktno na trg/štok exchange) ti ne diši?
Sam nimam izkušenj s skladi (in posledično ne poznam podrobnosti pristopa/pogodb k takim rečem), ker jih nekako ne maram (pač poznam veliko ljudi s tega področja oz. samo delo na tem področju) oz. pač rad to delam sam.

Ker če ja, potem tistih 50% svojega keša vloži v največje ETFe (=indeksne sklade), recimo polovico v največja zahodna podjetja (S&P 500, Euro Stoxx 500, DAX etc. -za te si verjetno že kdaj slišal in veš kaj so) in polovico v trge v razvoju (MSCI Emerging Markets, S&P Latin America 40, Asia 50 etc.). Potem imaš praktično enak donos, kot sklad v katerega si hotel vložiti keš (odvisno od usmeritve), samo z manj stroški (no, mal odvisno od koliko denarja sploh govorimo tukaj).

Če ti to ne diši oz. za preostalih 50%, imaš drugače (zaenkrat) še kar ql depozite, odvisno od koliko keša dejansko imaš, pa ga seveda razdeli v več depozitov, ne enega (lahko z različno ročnostjo, da imaš tudi vmes lažji dostop do denarja). In če imaš več kot 100k€ (meja garancije) pač ne imet v eni banki več kot toliko -nikoli ne veš, kam se obrne naš c(o)utry risk (pač, če se lahko izogneš tveganju, se mu pač izogneš).
Kakih 10k (kot študent) pa si pustiš na računu, za redne zadeve in to.
Aja, če pa hočeš prej dobit keš vn iz depozitov, imaš premostitvene kredite (ko rabiš keš pred potekom vezave, ti takoj dajo u bistvu kredit v višini depozita, ki ga poplačaš, ko ti poteče vezava depozita (s tem depozitom) & te na koncu stane cca toliko, kakor da ne bi nič obresti dobil na začeten znesek depozita -ampak mogoče imam neažurne podatke s tega področja, ampak dvomim, da so to visoki stroški, ker je kredit itaq zavarovan z vezanim depozitom, vprašaj osebno bančnico/bančnika, tukaj dobiš tudi use podrobnosti in pogoje za vlaganje keša v različne sklade).

Vsekakor pa (v tvojem primeru) vlagaj v cca svet (=razpršeno), ne na neko ozko področje (recimo kdor je keš tiščal na Balkan je moral vedeti, na kako majhen trg in s kako majhno likvidnostjo tišči denar & jasno, da tja nisi dajal svojih prihrankov, s katerimi si imel načrte, tam se je služilo s kratkoročnimi špekulacijami, torej mal za igranje & da si lahko hitro prekinil svojo izgubo/zaprl pozicijo).

Marat je 20. apr 2013 ob 11:53 izjavil:

LordPero, hvala za napisano. Trenutno ne razmišljam o tem, da bi sam vlagal v delnice in obveznice, ker nimam časa aktivno spremljat finančnega trga.

Np, se mi neki tipka zadnje čase :).
Sicer pa, saj to je point ETFov (poleg najnižjih možnih stroškov, ker gre za pasivno upravljanje!), sledijo indeksu oz. trgu (recimo ena delnica ETFa, ki sledi S&P 500 se ti bo enako obnašala kot tistih 500 največjih podjetij kupljenih v enakem razmerju), pač rabiš sledit eni ali dvem številkam & če se bo kaj od tega zalomilo, boš slišal po vseh medijih. Pa tudi, če se kaj zalomi, da npr. največji indeksi krešajo po 20+%, si popolnoma na istem glede koliko moraš slediti trgu in koliko ne, kakor če imaš v skladu (da ne omenjam, da si ETF lahko sam prodaš takoj, ko je borza odprta, pri skladu pa verjetno traja nekaj časa, da dobiš keš vn). Itaq je večina skladov precej pasivnih, pa tudi aktivni (ki so vprašljivo dražji), kaj misliš, da te bodo poklicali in rekli, da dvigni denar vn? Ne, to pač moraš v vsakem primeru sam sledit. Celo upravljalci premoženja pogosto (vedno) ne čakajo v denarju in ti pač pustijo keš v delnicah, tudi če te močno padajo (no, pogosto je tudi v pogodbah, da ne smejo čakati v denarju -ker to bi bil u bistvu že neke vrste hedge fund).

Še enkrat, kamor koli daš denar, moraš aktivno slediti, kaj se z njim dogaja. Drugače pač nisi pameten gospodar (lastnik).

Marat je 20. apr 2013 ob 11:53 izjavil:

Kar tako na blef pa tudi ne bi rad investiral. Tu sledim nasvetu Warrena Buffeta, ki pravi da so vzajemni skladi super za ljudi, ki nimajo časa in/ali znanja za aktivno upravljanje svojih naložb.

Ni na blef, ker lahko vložiš v identične naložbe, kakor jih ima vzajemni sklad (skladi pa itaq bolj redko menjajo svoje naložbe, da nimajo stroškov & da pač služijo s tvojimi %), v katerega bi sicer dal keš. Pa tudi, kako lahko rečeš blue chipom (največja oz. najbolj vplivna podjetja) blef? To pač je trg, če gre svetu u povprečju bolje, gre tudi tebi (na dolgi rok je to imho še najboljši likviden hranilec vrednosti).
In ne, vlaganje v ETFe tako kot sem opisal (torej razpšene, ki sledijo glavnim indeksom, brez vzvodov) ni aktivno upravljanje naložb. In niti malo podobno Buffetkovemu modelu (Berkshire Hathaway).

Drugače, pa vidim da si zelo segret za vzajemce, ne glede na stroške. Tudi OK, ampak omenil si, da je možno, da že prvo leto rabiš keš.
In zakaj se ti zdi na 12+ mesecev boljše v ZDA kot Evropi? (toliko boljše, da raje ne bi dal na oba konca) :)

Edit1&2: vsi enterji so mi nekam izginili, wtf?

Am, ne, se ne razumeva, kaj so sploh ETFi, ti ne bi kupil vseh blue chipov preko borze ampak en ETF (=delnice enega podjetja). Torej za primer indeksa S&P 500, za mu sledit ti ni treba na borzi kupiti delnice 500 podjetij (z različnimi ponderji) ampak na borzi kupiš samo delnice enega ETFa, ki sledi indeksu S&P 500 (brez vzvoda), npr. SPY. Tako če gre indeks gor za 1% gre tudi tista tvoja ena delnica za 1% gor. Torej ne kupiš delnic podjetij, da bi tvoj portfelj sledil ETFu ampak kupiš delnice ETFa, ker je to občutno ceneje.

Za tvoje keše pa verjetno še vedno lahko kupiš 3-5 takih ETFov (recimo 50% v razvit in 50% v svet v razvoju, podrobneje kaj/kam to pomeni, pa se odločiš sam -vidim na neke teorije prihodnjih donosov imaš ;)).

Trgovalnih računov pa ne odpiraš v Sloveniji, ker pač denar ne raste na drevesih oz. če že, si potem v prekršku in je za klicat policijo (ali pa se zmeniva, da ne kličem policije, če lahko pridem na obisk jeseni :)).

Še enkrat poudarjam, da ne vem skoraj nič takem o pristopu k vzajemnim skladom (ne vem, zakaj sem sploh začel pisat v to temo :)), ker jih pač ne maram oz. se nisem nikoli zanimal za to, ampak vsekakor ni šans, da nekomu dam 4,5% samo vstopne provizije (torej za nič dela oz. verjetno za reklamo), sploh za nek 80% indeksni sklad. Pač, pomisli koliko % na leto pričakuješ da ti sklad naredi in koliko jih tukaj pustiš posrednikom (sklepam, da dobro polovico kakšnemu slovenskemu DZUju?). Če bi že šel v to smer, bi potem vzel nekaj malce bolj usmerjenega (tveganega) in z recimo okrog 2% vstopnimi stroški. Razmisli tudi o pregledu ponudbe v tujini.

Glede na kar si opisal & za koliko denarja gre, razmisli od kar sem ti gor napisal -par depozitov z različnimi ročnostmi in furaj to kakšno leto ali dve (donos depozitov se mi zdi OK).

Ampak sigurno so druge, mnogo cenejše poti do vzajemnih skladov, če pač nočeš aktivnega trgovalnega računa. Pojdi na pogovor na kakšen DZU ali banko, ti bodo rade volje vse razložili in povedali vse procente.

Bom se na Sparkasse pozanimal glede BrokerJet trgovalne platforme in kaki so stroški. Ker vidim da bom lahko v ETF-je investiral samo preko take trgovalne platforme.

Glede depozitov je pa tako: tiste z obrestno mero pod 3% se sploh ne splača gledat, ker je letna inflacija cca 2,5%, kar pomeni da je realna obr.mera 0,5% (če ne bo vmes inflacija še zrasla). Obrestno mero nad 3% pa imajo ponavadi depoziti z ročnostjo nad pol leta, kar pa je premalo likvidno zame (torej da bi ves denar dal v depozite daljše od pol leta).

Drugače pa hvala za vse napisano, LordPero

Glede depozitov je pa tako: tiste z obrestno mero pod 3% se sploh ne splača gledat, ker je letna inflacija cca 2,5%, kar pomeni da je realna obr.mera 0,5% (če ne bo vmes inflacija še zrasla). Obrestno mero nad 3% pa imajo ponavadi depoziti z ročnostjo nad pol leta, kar pa je premalo likvidno zame (torej da bi ves denar dal v depozite daljše od pol leta).

Na voljo so še skladi denarnega trga, ki imajo sredstva večinoma v depozitih različnih ročnosti in zapadlosti.
Vstopne provizije ni.
Pri teh imaš likvidnost in istočasno donos, ki je primerljiv z manj likvidnimi depoziti.
Problem lahko nastane, če se v kateri izmed bank, kjer ima sklad depozit, zgodi ciprski scenarij.

Glede ostalih skladov: različni upravljavci v določenih trenutkih ponujajo akcije brez vstopne provizije; če bo naložba na krajši rok, se splača to izkoristiti. Trenutno to velja za sklade Ilirike in pa Triglav top brands.