Biblos.si - slovenska spletna knjižnica z e-knjigami

http://www.biblos.si/

Trenutno je še v testni fazi, z desetimi slovenskimi knjižnicami.
Izposoje zaenkrat še nisem preizkusil, uporablja pa se Adobe DRM.
Pogrešam še HTTPS.

Za branje na PC-ju je potrebno instalirati Adobe Digital Editions.
Pri izposoji kliknes na "prenesi", ostalo se pa kar vse avtomatsko naredi
Ko si on-line, na vrhu okna vidis izposojene knige in cas, ki je se na voljo.
Po preteku 14. dni se knjiga avtomatsko zaklene...

Osebno mi je zelo vsec aplikacija Calibre,
zal pa s knjigami za ADE ni nobene kompatibilnosti...

Zadeva ima za zdaj še kar hude porodne krče. Ker sem bi sprava navdušen, upam in jim želim, da čim prej vse pofiksajo.

Vstopna stran se je spremenila, dodali so povezavo do knjižnice (.../lib/) in kratek faqju.

Na spletu, če si izposodim knjige, mi delajo v Adobe Digital Editions samo brezplačne, ostale javijo napako z licenco. Pokličem gor (včeraj zjutraj), vprašam in mi možic (sistemc) pove, da PC in Adobe Digital Editions nista podprta! Le čez nekaj ur na spletni strani sprovedejo prej omenjeno spremembo, kjer v faqju nekje piše, da je podprt.

Na Androidu njihova aplikacija (Biblos) tudi ne deluje najbolje, ker nimam možnosti izbire knjižnice in se z geslom (s katerim se na spletu brez težav prijavim) ne morem prijaviti. Datotek, ki jih snamem ascm pa nikakor ne morem asociati oz. odpirati z aplikacijo Biblos.

Po mojem mnenju je tudi sramotno, da so zapravili velike denarce za razvoj vsega tega, če se pa drm da odstraniti z 1 klikom (ne pravim, da je piratstvo dobro za avtorje in založbe in ga tudi ne podpiram). Se pa sprašujem, gelde na dejstva, če imajo založniki sploh še pamet ... Lastika okoli avomobila proti vlomilcem, za 10 k EUR!

genesiss je 22. mar 2013 ob 13:50 izjavil:

V kerem formatu pa so knjige?

Datoteke s podatki za izposojo so ascm, same knjige oz. gradivo pa epub in bojda pdf.

Danes preveril še na več androidnih napravah, zadeva res ne deluje.

Aplikacija Biblos (predelana Digibooks4all) ima na prvem zaslonu, ki se zvrsti onemogočen gumb za registracijo (če do nejga dostopaš prek nastavitev, se aplikacija obesi na vseh napravah).

Registracija naprave z Adobe ID deluje.

Prijava v aplikacijo ne deluje na nobeni napravi, z uporabniškim računom pa ni nič narobe, ker na spletu deluje BP. Zato tudi ni moč odpirati ascm datotek.

Izposojenih knjig, ki niso v kategoriji brezplačno ni moč z ascm datoteko naložiti na drugih aplikacijah/naprav, ki podpirajo Adobe ID/DRM, saj javi napako z licenco.

Vse omenjen, razen izposoja prek aplikacije Biblos, bi moralo delovati, kot navajajo na spletni strani.

Ali kdo ve kako lahko spravimo knjige iz Biblosa na Kindle? V FAQ piše, da ni možno, ampak se sigurno nekako da.

zajc je 9. jun 2017 ob 13:19 izjavil:

Ali kdo ve kako lahko spravimo knjige iz Biblosa na Kindle? V FAQ piše, da ni možno, ampak se sigurno nekako da.

Zakaj bi pa rabil to? Se ti Biblosov app ne zdi dovolj dober za branje?

leiito je 9. jun 2017 ob 19:36 izjavil:

zajc je 9. jun 2017 ob 13:19 izjavil:

Ali kdo ve kako lahko spravimo knjige iz Biblosa na Kindle? V FAQ piše, da ni možno, ampak se sigurno nekako da.

Zakaj bi pa rabil to? Se ti Biblosov app ne zdi dovolj dober za branje?

Kot je napisal predhodnik. Rad bi bral knjige na e-ink napravi, v mojem primeru je to Kindle. Jaz enostavno ne morem buljiti ure in ure v telefon ali tablico, ker me začne boleti glava.

A se temu sploh lahko reče piratiziranje?

Da bereš knjige, ki jih smeš brat, na rahlo drugačen način.

A?

Saj si jo izposodiš in avtor za tvojo izposojo dobi svoj nadomestek. Le prebereš jo na drugi napravi, kot ti vsiljujejo pogoji izposoje.

A propos "izposoja", na netu se v angleščini komot dobi praktično karkoli, če le ni prestaro, tudi najnovejše knjige in včasih celo pred uradnim izidom, precej manj, a še vedno lepo število naslovov tudi v jugoslovanščini, v slovenščini so pa tudi za plačilo na voljo skoraj izključno samo e- knjige, ki so jim potekle avtorske pravice. Saj ni vse slabo, Butalci so naj slovenska knjiga vseh časov, ampak sicer je huda revščina glede na siceršnjo domnevno razvitost države.

Je to vzrok ali posledica 80% funkcionalne nepismenosti Slovencev?

Okapi je 12. jun 2017 ob 11:17 izjavil:

Kje si jo izposodiš?

Biblos.si

Okapi je 12. jun 2017 ob 11:56 izjavil:

Ne, to je izključno posledica piratiziranja. Če zaradi piratiziranja prodaš deset tisoč knjig namesto dvajset tisoč (svetovni trg), še vedno nekaj zaslužiš. Če zaradi piratiziranja prodaš 300 knjig namesto 500(slovenski trg), si naredil izgubo. Zato slovenske založbe ne izdajajo e-knjig (skenirati in dati na travnik se jih pa tudi nikomur ne ljubi).

A izdajatelji svetovnega trga izdajajo e-knjige zato, da zaslužijo manj? Ali zato, ker so izračunali, da je izguba zaradi piratstva manjša, kot je večji dobiček zaradi e-knjig?

Žal ne. Kindle je namreč zaprt bralnik, kar pomeni, da lahko z njim dostopate zgolj do vsebin v spletni prodajalni Amazon (Kindle Store). Nakup ali izposoja e-vsebin iz drugih virov sta onemogočena. Žal na to ne moremo vplivati.

Ena očitna laž slovenskih založnikov. Za Kindla se seveda lahko kupuje knjige iz drugih virov. Nekoč sem tako povsem legalno kupil celo slovensko knjigo - "Urban, sodoben ati ali oči" pri založbi Ruslica. Kot kaže se ne da več.

thramos je 12. jun 2017 ob 12:16 izjavil:

Žal ne. Kindle je namreč zaprt bralnik, kar pomeni, da lahko z njim dostopate zgolj do vsebin v spletni prodajalni Amazon (Kindle Store). Nakup ali izposoja e-vsebin iz drugih virov sta onemogočena. Žal na to ne moremo vplivati.

Ena očitna laž slovenskih založnikov. Za Kindla se seveda lahko kupuje knjige iz drugih virov. Nekoč sem tako povsem legalno kupil celo slovensko knjigo - "Urban, sodoben ati ali oči" pri založbi Ruslica. Kot kaže se ne da več.

Pa tudi, če je res, zakaj pa ne bi mogli prodajati prek Amazona? Če lahko vsi drugi, tudi najmanjši samozaložniki, zakaj ne bi mogli slovenski založniki. Če se ne motim, slovenskih avtorjev, založnikov pa gotovo, ni niti na Smashwords, platformi za "independent authors and publishers".

Podobno mi ni bilo nikoli jasno zakaj slovenski proizvajalci niti ne poskušajo prodajati na Amazonu. Na nemškem in angleškem je stotine pseudoItalijanskih Made in China firm za čevlje npr., Peko pa niti poskusil ni, niti kdo drug, vsaj od firm v državni lasti ne.

Ja, potem pa ne govorit, da ne moreš na Kindlu brati, če lahko.

Okapi je 12. jun 2017 ob 13:16 izjavil:

Ja, potem pa ne govorit, da ne moreš na Kindlu brati, če lahko.

Kdo pa to pravi?

Kot prvo, on govori zase in ne zame. Kot drugo pa sploh ne govori o tem.

Tale debata spominja na to ali smeš legalno posredovati/posoditi kuharski recept sosedi?

harvey je 13. jun 2017 ob 04:31 izjavil:

Tale debata spominja na to ali smeš legalno posredovati/posoditi kuharski recept sosedi?

Če ne gre ravno za recept iz kake Michelinove gostilne, lahko.

Tudi jaz. Kaj je razlog vedo (ali pa tudi ne) le avtorji oziroma založniki ... zelo verjetno pa so s svojo pasivnostjo izgubili celo generacijo bralcev, ki sedaj beremo v tujem jeziku in slovenskega trga sploh ne spremljamo več.

Nimam občutka, da zato ne bi bili v koraku s časom

No, glavno da oni nimajo takega občutka.

thramos je 14. jun 2017 ob 11:37 izjavil:

Tudi jaz. Kaj je razlog vedo (ali pa tudi ne) le avtorji oziroma založniki ... zelo verjetno pa so s svojo pasivnostjo izgubili celo generacijo bralcev, ki sedaj beremo v tujem jeziku in slovenskega trga sploh ne spremljamo več.

To gotovo, ampak del razloga je boljše znanje angleščine mlajših generacij, del pa tudi zgrešen model davkoplačevalskega financiranja kulture. Plačujemo skoraj €1.000 na glavo letno, ker nam država ne zaupa, meni da bomo prepuščeni sami sebi brali in gledali samo pofl, zato nam pod prisilo vzamejo denar, da se financira kao hoch umetnost, ki bojda ohranja nacionalno identiteto in dviga naše kulturne standarde. Če hočeš pa kaj po svojem okusu, "komercialo", si kupi s svojim denarjem. Te logike nam ne bi mogli prodati pri nobenem drugem produktu ali storitvi.

Problem je, da te subvencionirane robe nihče ne bere ali gleda in ne dosega cilja dviganja kulturne ravni, namenjena je samo neki kvazi kulturniški eliti, ki bi si performanse, inštalacije in ultra progresivno umetnost lahko kupila s svojim denarjem, če jim je res všeč. Drug problem je, da po naravi stvari generira režimsko umetnost, "levičarske" koncepte, kdaj smo pa nazadnje videli davkoplačevalsko financirano umetnost, ki bi hvalila kapitalizem, podjetniško pobudo ali tradicionalne družinske vrednote?

leiito je 24. jun 2017 ob 14:28 izjavil:

To gotovo, ampak del razloga je boljše znanje angleščine mlajših generacij, del pa tudi zgrešen model davkoplačevalskega financiranja kulture. Plačujemo skoraj €1.000 na glavo letno, ker nam država ne zaupa, meni da bomo prepuščeni sami sebi brali in gledali samo pofl, zato nam pod prisilo vzamejo denar, da se financira kao hoch umetnost, ki bojda ohranja nacionalno identiteto in dviga naše kulturne standarde. Če hočeš pa kaj po svojem okusu, "komercialo", si kupi s svojim denarjem. Te logike nam ne bi mogli prodati pri nobenem drugem produktu ali storitvi.

Problem je, da te subvencionirane robe nihče ne bere ali gleda in ne dosega cilja dviganja kulturne ravni, namenjena je samo neki kvazi kulturniški eliti, ki bi si performanse, inštalacije in ultra progresivno umetnost lahko kupila s svojim denarjem, če jim je res všeč. Drug problem je, da po naravi stvari generira režimsko umetnost, "levičarske" koncepte, kdaj smo pa nazadnje videli davkoplačevalsko financirano umetnost, ki bi hvalila kapitalizem, podjetniško pobudo ali tradicionalne družinske vrednote?

Vsekakor je nek nivo predznanja angleščine nujno potreben za začetek branja v njej. Potem pa načeloma steče, saj se z branjem tudi izboljšuje znanje. In razlogov za oziranje na slovenski trg ni več.

Z ostalim se z večino lahko strinjam. S krajo denarja, ki ga namenja le svoji izbiri kulture režim neposredno škoduje vsem ostalim alternativnim kulturam, saj so proti sponzoriranim obsojene na životarjenje. Tako si le redkokdo privošči podpiranje vseh treh vrst kulture - v režimsko in mainstream smo na različne načine prisiljeni praktično vsi in za pravo alternativo ostane le malo sredstev.

thramos je 14. jun 2017 ob 11:37 izjavil:

Tudi jaz. Kaj je razlog vedo (ali pa tudi ne) le avtorji oziroma založniki ... zelo verjetno pa so s svojo pasivnostjo izgubili celo generacijo bralcev, ki sedaj beremo v tujem jeziku in slovenskega trga sploh ne spremljamo več.

Nazadnje kar smo se pogovarjali so jamrali da morajo ponovno napisati pogodbe za avtorske pravice tako izvornim avtorjem (ali založbam) kot prevajalcem. Pri tem si jasno hočejo vsi odrezati še kakšen košček potičke. Vseeno recimo MK ni zgledala kot da resno jemlje elektronske knjige (to je bilo za časa ko je glih izšel Kindle Paperwhite).

Po sili razmer sem po dolgem času spet vpregel Biblos na svojem iPadu.
Uf, tole pa je - kot iz pamtiveka (in to tako, da je kdo še malo pokvaril).

Najbolj me moti, da mi ne delujejo premiki (skok na stran ali zaznamek). Premik po straneh je počasen in kako spet začeti z branjem ... najprej ura premikanja, sunce jim žarko.

Vprašanje - je možno knjigo odpreti s kakšnim drugim programom? Katerim in kako?

Res škoda. Bi skoraj pričakoval, da so v zadnjih letih uspeli popraviti tistih nekaj funkcij, ki so vgrajene.

Ja, sem videl in vmes še dobil odgovor od Biblosa.

Načeloma naj bi namestil Adobe Digital Edition in se tam prijavil s knjižničnimi podatki. Ampak teh tam ne sprejme. Poskusil sem še v Bluefire Reader, pa je enaka težava.
Uporabljam enako u/p kombinacijo. Nalašč sem nekajkrat vse odstranil, na novo namestil. V Biblos (in na spletno stran Biblos) se prijavim brez težav, v druge programe pa (s knjižničnimi podatki) ne.
Če nisem že dve uri sedajle izgubil s tem sranjem ...