Zakaj so solarne elektrarne prava stvar

fpbs je 29. nov 2014 ob 14:49 izjavil:

Gavran je 29. nov 2014 ob 13:39 izjavil:

Kako boš panele prepričal, da bodo dajali elektriko po trdi temi?

http://www.ibtimes.com/japanese-company...

Tokyo-based Shimizu said its “lunar solar power generation concept” would pave the way for a “virtually inexhaustible, nonpolluting” source of energy, adding that work on the belt could be started as early as 2035 if it receives adequate funding, although the company did not provide details about the cost of such a venture.

Zelo realen, poceni in tehnično uresničljiv cilj. Bravo.

In kje bomo dobili surovine za izdelavo teh zadev? Bo treba kakšno jedrsko ali ducat postavit zgolj za pokritje proizvodnih potreb.

Oldi je 6. dec 2014 ob 10:12 izjavil:

No satelitska elektrarna se tudi skrije pod obzorje... pozabimo.

Uh, ne? GSO much?

Vprašaj investitorje v črpalne elektrarne. Jaz pišem iz tehničnega aspekta. Predvidevam pa, da je razlog v nezmožnosti napovedovanja produkcije alternativnih virov. Črpalne elektrarne pač ne moreš preobrniti v nekaj sekundah ali minutah, kot se obrne veter ali pa se pooblači.
In nisem vernik v eno ali drugo stran, razmišljam pač tehnično. Odprta glava in nekritično sprejemanje nečesa samo zato ker je novo pač ne gresta skupaj. Sem pa tudi napisal, da obstojajo načini porabe takih viškov energije, česar pa, kolikor vem, nihče ne izkorišča.

WarpedGone je 12. dec 2014 ob 10:33 izjavil:

Hrib baterij recimo nima težav s preklaplanjem med polnjenjem in praznjenjem.

Kaj pa pravijo okoljevarstveniki na to (na hrib baterij namesto črpalne elektrarne) ?

Actually gora poceni in neškodljivih baterij sploh ni slaba ideja. Sicer ne poznam te ki si linkal ampak zgledajo dirt cheap. V španiji kjer imajo kilometre neposeljene pustinje bi to kr delovalo. Če se razlije pa...no biggie.
Polnjenje in preklapljanje pa za dobro povezan sistem ne bi smel biti problem.

Iz članka:

Aquion is now selling its first battery stack product, the S-10, for $850 per stack (2 kWh each). Seven or eight battery units make up a stack. Twelve stacks make up a module, which runs for around $11,000. At those prices out of the gate, Aquion is selling its batteries for below $500 per kWh -- on par with lead acid batteries, but they last longer without degrading and are guaranteed for at least 3,000 cycles. If the batteries are charged and discharged, say, once a day, they should last for more than eight years.

Those prices are just the beginning. Aquion's goal is to drop its prices below $350 per kWh by the end of 2015 and to make them progressively cheaper after that, getting the cost under $200 per kWh by 2020.

Torej za tvoj stack nekje okoli 6000 USD - za kakih 8 let.

dmok je 12. dec 2014 ob 14:42 izjavil:

mn je 12. dec 2014 ob 14:35 izjavil:

Torej za tvoj stack nekje okoli 6000 USD - za kakih 8 let.

Pa še od nekod moraš dobit elektriko, da tole napolniš, kar so spet stroški. Če pa polniš iz omrežja po nižji tarifi in porabljaš po višji se pa ne izplača.

d.

Seveda. Pa tudi če zanemarimo ceno elektrike za polnjenje je trenutna cena elektrike iz teh baterij 0.16 USD za kWh. Izračun prekopiran iz komentarjev:

These batteries are guaranteed for 3,000 cycles and currently cost $500 per kWh, with a goal of getting down to $200 in 6 years. So the current cost just for this storage technology is $0.16 per kWh – well above the retail price of electricity, never mind wholesale. I’m also not clear from the article if that’s just the price of the batteries, or if it’s the installed cost after hooking them up to the grid. I don’t know if installation costs are high, but they’re definitely north of zero.

At the targeted cost of less than $200 and 3,000 cycles, the cost would be down to $0.07 per kWh.

Če bi cena res lahko padla na teh 350€ potem je to done deal.

Še en quote iz komentarjev sicer, ampak očitno so svinčene baterije cenejše - tudi od predvidene najnižje cene.

However, at the prices quoted to you they wouldn't be worth it at all! current lead acid prices are $100-$150 DELIVERED (http://gbindustrialbattery.com/Forklift... with a 5 year free replacement 2 year prorated onsite warranty (1500 cycle warranty) and a proven track record of far exceeding their rated cycle life. They keep touting their prices as comparable to lead acid but they are not even in the same ball park! even if they reach their planned $200 price point that will put them at twice the price of today's top of the line flooded lead acid! and that still doesn't take into account shipping cost! GB's prices include delivery!

Oldi je 13. dec 2014 ob 09:56 izjavil:

Pri sončnem viru nimaš samo dnevnih, ampak tudi mesečne cikle slabega vremena, kar zadevo naredi povsem neuporabno.

70-80% ljudi živi v tropskem in subtropskem pasu, kjer je obsevanje celo leto visoko.

Za višje geografske širine je pa zimska poraba večja kot poletna in pri tem ti tudi pasovne elektrarne nič ne pomagajo. Shranjevanje energije za sezonska nihanja je pač neizogibno in v resnici se že danes to počne z biomaso, s plinskimi rezervoarji, ipd. Tista nemška stavba je mikro primer kako bi sistem z OVE izgledal: 80% potreb pokrije fotovoltaika z baterijami, preostalih 20% pa biomasa ali biogoriva.

Absolutno. Sončne celice na tako velikih geografskih višinah so butasta naložba.

Nope. Ta stavba je tak fail, da glava peče.

Let's not overextend the capabilities of alternative fuels.

Za španijo je razumljivo da se grejo PV. Sonca imajo precej.

To je mogoče za ZDA, kjer poceni plin konkurira vsemu. Ampak globalno si pa težko predstavljam kaj bi lahko ustavilo fotovoltaiko. Vse napovedi za 2015 so okoli 50-55GW novih kapacitet (v 2014 je bilo okoli 45GW). Tudi delež subvencionirane rasti pada, raste pa nesubvencioniran del. Še baterije se bodo kmalu pridružile temu trendu (najprej na otokih in zakotnih krajih brez omrežja, kasneje pa tudi drugje).

A ni žalostno, da ima država s najidealnimi vetrnimi razmerami, najdražjo elektriko, kljub temu da pridela 40% iz "brezplačnega" vetra.

Danska nima najdražje elektrike, ima pa najdražjo elektriko v EU. Razlog pa niso vetrnice, ampak visoki davki. Sami stroški proizvodnje in omrežja pa so pod povprečjem EU.
http://ec.europa.eu/eurostat/statistics...

Haha, 50-100% dražja elektrika v DE in DK v primerjavi s ostalimi Eu državami. Moraš da obožuješ panele in vetrnice...
Domen, nabavna cena eko elektrike za končne porabnike pri nas tudi ni drastično višja, kot ostala. Komot vzameš eko paket pri distributerju in imaš samo 10% višjo ceno. Zakaj je odkupna cena le te elektrike potem toliko višja in zakaj plačamo eko takso na vso elektriko? Od kje se vzame denar za razliko odkupne in končne cene?

dstr17_ je 10. jan 2015 ob 19:54 izjavil:

[Tako je v Sloveniji in Nemčiji, na Danskem pa ne. Na Danskem podporo za vetrnice (in kogeneracijo) izplačuje sistemski operater, ki denar dobi prek stroškov za omrežje. Davki in prispevki so ločena postavka, ki s tem nimajo nič.

Končnemu uporabniku je pa seveda zelo važno ali več plača zaradi babana davkov ali banana omrežnine.

dstr17_ je 11. jan 2015 ob 16:37 izjavil:

Poanta je v tem

Poanta je v tem da si ti zatiskaš oči in da v resnici sploh ni pomembno od kje se davki pobirajo ampak kam davki gredo. In če grejo davki za pokrivanje stroškov ki jih vetrnice prizvajajo... pol so za visok račun pač krive vetrnice.

In če grejo davki za pokrivanje stroškov ki jih vetrnice prizvajajo...

Ne grejo. Podpora za vetrnice se na Danskem financira prek sistemskega operaterja (energinet.dk), ki se financira iz omrežnine. Davki in drugi prispevki na elektriko grejo pa za druge stvari (investicije v učinkovito rabo energije in podobno).

V Nemčiji in Sloveniji je drugače (prispevek za OVE nimamo v omrežnini, ampak posebej), na Danskem je pa pač tako. Sicer pa razumem, da je lažje zganjati demagogijo kot razumeti dva podatka iz realnosti več.

dstr17_ je 11. jan 2015 ob 18:31 izjavil:

Sicer pa razumem, da je lažje zganjati demagogijo kot razumeti dva podatka iz realnosti več.

Res je, in najpomembnejša dva podatka sta - najbolj zelene (od jeze uporabnikov) so cene energije na Danskem in v Nemčiji.

Face it, v ceno energije iz ventilatorjev ali panelov je NUJNO všteti ceno akumulacije. Danci pač plačujejo Norvežanom, Nemci pa svoje viške vsiljujejo na vzhod.

Face it, v ceno energije iz ventilatorjev ali panelov je NUJNO všteti ceno akumulacije.

Tu je cel kup stvari, ki nekaterim niso jasne. Tudi obstoječi centraliziran sistem ima cel kup rezerv (Brestanica ipd). Če je delež vetrnic <30% in delež fotovoltaike <10% potem ne rabiš nobene akumulacije, ker se oboje samo vključi znotraj že obstoječega sistema. To je prva faza.

V drugi fazi lahko povečaš trg z električno energijo na večje območje in uvedeš bolj fleksibilno porabo. Na območju kot je EU se nihanja (predvsem vetra) močno zmanjšajo, in velik del porabe nima nobenih problemov če se ga prestavi na drugo uro v dnevu (zaloga tople vode v toplarni ipd).

Šele v zadnji tretji fazi rabiš shranjevanje. In tudi to ni tako da bi rabil shranjevati vse. Če se dnevna špica iz fotovoltaike lahko prestavi na večerne ure, potem se za države v tropskem in subtropskem pasu lahko pokrije praktično 100% potreb. Edino države na višjih geografskih širinah so v težjem položaju, ker potrebujejo medsezonsko shranjevanje energije. Če misliš da jedrske elektrarne lahko ponudijo to fleksibilnost, potem se pač motiš.

Velika večina sveta je šele v prvi fazi, edina izjema je Danska v fazi 2 (in morda kakšni izolirani otoki), zato ne vem zakaj bi se bilo treba obremenjevati z neobstoječim problemom. To, da se vetra in fotovoltaike ne da uporabljati brez shranjevanja je nesmisel. S shranjevanjem se morajo ukvarjati proizvajalci električnih avtomobilov, ker potrebujejo baterije tukaj in zdaj, ne pa omrežni operaterji in proizvajalci elektrike, ki še leta in leta ne bodo imeli prave potrebe po shranjevanju.

Sej dok lahko dumpaš zadeve po sosednjih omrežjih (kar počnejo tako danci kot nemci) ti res ni treba skrbet.

dstr17_ je 13. jan 2015 ob 18:44 izjavil:

Edino države na višjih geografskih širinah so v težjem položaju, ker potrebujejo medsezonsko shranjevanje energije. Če misliš da jedrske elektrarne lahko ponudijo to fleksibilnost, potem se pač motiš.

Sedaj pa naštej države na "višjih geografskih širinah" (hint - cela Evropa razen mogoče Grčije, Španije in Portugalske)

Jedrske elektrarne, ki so pravilno projektirane, lahko nudijo vso potrebno fleksibilnost. Le cena energije iz njih se močno približa realni ceni elektrike iz ventilatorjev.
Sicer je pa smešno imeti v istem stavku "fleksibilnost" in OVE...

Skratka OVE zahtevajo 100% rezervo, ni druge. Veter in sonce lahko odpovesta tudi v celi EU naenkrat.

Za veter to ne drži. Tole je proizvodnja za Nemčijo+Dansko+VB+Francija+Španija v 2013:
Skupna inštalirana moč je okrog 81000MW, ki pa nikoli ni bila dosežena. Veliko večino časa je proizvodnja med 10000-30000MW. Minimum je bil 2500MW in je trajal manj kot en dan (16.2.).

100% rezerva očitna ni potrebna. Če bi se vključilo še Italijo in skandinavske države bi se proizvodnja še bolj enakomerno porazdelila.

Podatki so od tu: http://www.pfbach.dk/firma_pfb/time_ser...