» »

Zakaj so solarne elektrarne prava stvar

Zakaj so solarne elektrarne prava stvar

Temo vidijo: vsi
««
347 / 348
»»

Waranta ::

J.McLane je izjavil:

500 € za vsak inštaliran kWp ampak max 25%. Razmerje baterija kWh vs SE kWp je tudi pogoj.


Zdej je pa do max 40 % celotne investicije in 675 € na kWp.

kriptobog ::

Waranta je izjavil:

J.McLane je izjavil:

500 € za vsak inštaliran kWp ampak max 25%. Razmerje baterija kWh vs SE kWp je tudi pogoj.


Zdej je pa do max 40 % celotne investicije in 675 € na kWp.


Za SE po novi shemi. Po stari net metering ne.

Waranta ::

kriptobog je izjavil:

Waranta je izjavil:

J.McLane je izjavil:

500 € za vsak inštaliran kWp ampak max 25%. Razmerje baterija kWh vs SE kWp je tudi pogoj.


Zdej je pa do max 40 % celotne investicije in 675 € na kWp.


Za SE po novi shemi. Po stari net metering ne.


Drži.

miko22 ::

malo manj manjko elektrike, pa bi "dogradil".
Kaj pravite na tole ceno, je ok?

4 kos Jinko solar 370W black frame - 290 eur
4 kos optimizator Solaredge P370 -240eur
4 kos Podkonstrukcija na opečno kritino S-Flex G.m.b.H-280eur
1 kos Montaža in prevezava DC stran-260eur

feryz ::

Nič ne pravimo.

Jaz sem dodal prejšnji teden 3,69 kW panelov (9 x 410W + 5x P950 + konstrukcija).
Prišlo me je 920 evrov.
Malo dosti ali jebi ga. Če rabiš, rabiš.

miko22 ::

feryz je izjavil:

Nič ne pravimo.

Jaz sem dodal prejšnji teden 3,69 kW panelov (9 x 410W + 5x P950 + konstrukcija).
Prišlo me je 920 evrov.
Malo dosti ali jebi ga. Če rabiš, rabiš.



o, jebela, glede na tvojo ceno je pri meni nateg.

deco16 ::

To je pač DIY cena ;)

kriptobog ::

deco16 je izjavil:

To je pač DIY cena ;)


Ja na materialu ga nategujejo. Gres v trgovino pa kupis pol ceneje.

miko22 ::

Je reko, da mora dati te celice, da bodo kompatibilne s starimi.

kriptobog ::

miko22 je izjavil:

Je reko, da mora dati te celice, da bodo kompatibilne s starimi.


To je vse vredu. Zdaj pa poguglaj cene za celice, predvsem pa za optimizatorje pa bos videl kako te olupijo.

mertseger ::

Waranta je izjavil:

starfotr je izjavil:

Seveda kuri. Zaradi vedno bolj izrazite račje krivulje, je v pogonu vsako leto več.


To je seveda popolna laž. Leta 2022 je bila letna proizvodnja termoelektrarne brestanica 46.469 MWh , leta 2023 pa samo še 5.198 MWh, kar je 9x manj, poglej letna poročila. Letnega poročila za 2024 pa še ni, ampak je proizvodnja letos nekje na ravni 2023.
https://www.teb.si/uploads/www.teb.si/f...

Utk je izjavil:

V pogonu je samo ko je nujno ali ko se splača. Dvomim da dela na več kot kakih 20% zmogljivosti gledano čez leto.

Še veliko manj. Moč termoelektrarne Brestanica je 406 MW. Če bi le ta res delala celo leto s polno močjo bi naredil 406MW x 24ur x 365 dni = 3.556.560 MWh. V resnici pa je naredila 5198 MWh, kar je približno 0,15 %. Torej manj kot šestino enega samega procenta.


Brestanica ima čisto drugo vlogo v sistemu kot pa proizvodnjo elektrike 24/7. Mogoče bodo z novima agregatoma kaj spremenili nisem pa siguren.

starfotr ::

Waranta ::

Pred kakima 2 letoma smo tule na forumu imeli debato glede tega koliko energije se zgubi na letni ravni zaradi umazanije na solarnih panelih. Nekateri tule so trdili da je nujno čiščenje vsakih nekaj mesecev (in so posledično po njihovi logiki sončni paneli čist brez veze, češ da naj bi bilo preveč dela z njimi). Spomnim se da sem prilepil test outputa panelov od EEVblog youtube kanala (zelo znan in kredibilen elektrotehniški kanal), kjer je bila zadeva dejansko izmerjena, izgube so bile zanemarljive (v rangu statistične napake merjenja, sigurno pod 1 %).

Seveda jih to ni ustavilo, trdili so da so letne izgube več kot 25 %, kot dokaz pa nalimali študijo izvedeno sredi puščave (kjer dež ne spira panelov), vse skupaj pa podprli z obilno mero žaljenja. Bolj kot sem jim poskušal razložit da je ta študija nerelevantna za Slovenijo, ker pač le ta ne leži sredi puščave, manj so razumeli. V nadaljevanju se spomnim da sem poiskal podobne študije za Evropo, kjer je bilo jasno povedano da je izguba zanemarljiva (manj kot 1 %). Seveda so zadevo gladko ignorirali in trdili da je njihova študija izvedena sredi puščave edina prava in kaj pa da jaz vem pa da pojma nimam. No, sedaj sem pa po naključju naletel na en zelo nazoren zemljevid, ki prikazuje letne izgube zaradi umazanije na panelih glede na lokacijo, pa sem se spomnil da to "debato" (ki to ni bila). In supprise supprise: izgube v Sloveniji so res precej pod 1 % (nekje 0,08 %). Sredi puščave pa so izgube res lahko več kot 25 %, celo 35 %. Žal jim njihova kurja pamet ne omogoča da bi doumeli, da Slovenija pač ne leži na puščavskem področju..

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Waranta ()

Waranta ::

Celotna ta razprava o čiščenju se je pa začela, češ da moje izračunane vračilne dobe dobe itak niso pravilne, ker rabiš vsake par mesecev najet firmo in plačat čiščenje panelov, kar pomeni vsaj kakega jurja evrov vsako leto al neke take fore. In zato se ti zaradi čiščenja vračilna doba podaljša na preko 20 let, po njihovo pa so paneli po 20 letih itak fuč in je kao brezveze vse skupi. :))

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Waranta ()

Waranta ::

Takole pa zgledajo neščiščeni paneli sredi puščave, puščavski prah par milimetrov na debelo, da panela sploh ne vidiš, tam je pa dejansko 25 %+ letnih izgub. Pri nas pod 0,1 %. Glavni troli so bli Mr.B, jernejl, pa še ene par se jih je našlo, ki jim je pritrjevalo. Žalili, mlatili prazno slamo, kot "dokaz" pa limali študijo iz Združenih arabskih emiratov lol.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Waranta ()

Daniel ::

Pri nas je bilo med enim in drugim dnevom 5 kWh razlike. Oba dneva je bilo sončno in praktično brez oblačka. Elektrarna 20 kW.

Imamo pa na elektrarni ogromno lepljivega prahu, ki prileti iz hleva in ga niti naliv ne spere.

Waranta ::

Temu se reče posebne razmere, kdor živi blizu kamnoloma, ciganov ki 24/7 kurijo plastiko da se črno kadi po celem naselju, blizu deponije premoga in tako dalje, pri takih so izgube logično pač večje. Sicer pa tudi pri tebi ni nujno da je razlika takšna, nebo praktično brez oblačka se razlikuje od dneva do dneva (osvetljenost je druga), predlagam da uporabiš luxmeter in zadevo pomeriš (povsem možno bi bilo da je bil dan pred čiščenjem manj svetel, kot dan po čiščenju, tako da je dejanska izguba zaradi umazanije manjša kot si predvidel).

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Waranta ()

Waranta ::

Tlele je gor stresel par pesti moke na panel, pa je bila izguba glede na to kako usran je bil panel "samo" 13,4 %. Normalno usran panel (čisto na levi), samo 2,4 %. Ampak to niso letne izgube, to je samo trenutna izguba, nato zadevo spere dež. 13,4 % bi bilo samo če bi bil panel usran z par pestmi moke celo leto (torej da niti enkrat v letu ne bi deževalo). V Sloveniji je navadno vsak mesec je vsaj nekajkrat dež.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Waranta ()

Daniel ::

Ne, zagotovo je bilo 5 kWh razlike. Če bi videl panele bi verjel. Sicer se kaj dosti zaradi tega ne sekiram. 1x letno mi jo pride en počistit z vrtljivo krtačo in je to to. Edino kar me potencialno skrbi je nastanek vročih točk zaradi umazanije zgoraj.

Sosed, ki ima več kot 40 kW elektrarno že nekaj let dlje je ni še nikoli čistil. Paneli tako na daleč izgledajo povsem čisti.

Waranta ::

5 kW ti verjamem da je bilo razlike, ampak lahko da osvetljenost med dnevom po čiščenju in dnevom pred čiščenjem ni bila ista in lahko da je dejanska razlika zaradi čiščenja recimo samo 1 ali 2 kW. Pa tudi če si res po čiščenju pridobil 5 kW (hipotetično), to ne pomeni da boš imel celo leto toliko večjo proizvodnjo, ker paneli se začenjajo umazovati od trenutka ko si jih ščistil. Sicer pa tvoj primer je specifičen in zelo netipičen. Maš kakšno sliko teh umazanih panelov? Kakšen lepljiv prah pa se ti kadi iz hleva, da ga dež ne spere?

ps: pod kakšnim kotom jih imaš montirane? Če so skoraj položno se hitreje umažejo, ker jih dež ne spira tako efektivno.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Waranta ()

Daniel ::

Ravno zaradi tega smo zmontirali toliko večjo elektrarno. Ne verjamem, da bi lahko bila razlika kaj dosti manjša od tega. Ampak v resnici niti ni važno. Lahko ti prilepim sliko od sedaj ko bom utegnil, je popolnoma isto. Ja, hlev ima na vrhu zračnik in čez ta zračnik marsikaj prileti ven.

Waranta ::

Vse preveč teh testov (verjetno tudi tvoj) ne upošteva temperature panela in celotno povečanje produkcije pripiše samo čiščenju. Za vsako stopinjo celzija kot je panel nad sobno temperaturo se mu produkcija zmanjša za 0,3 do 0,5 % (odvisno od specifikacije panela). S tem ko si panele opral, si jih tudi shladil. Temperatura panelov na sončen dan brez problema doseže 70°C. S pranjem si jih recimo da shladil na kakih 30°C. Torej 40 stopinj diference x 0,3 do 0,5 % na °C, to pomeni da si samo zaradi hladnejših panelov začasno pridobil 12 do 20 % (začasno pridobil, dokler se panel ne segreje spet nazaj). Da bi naredil veljaven test bi morel izenačit sončno osvetljenost in temperaturo površine panela pred in po čiščenju. Test ki sem ga zgorej objavil 4 poste gor to upošteva, pri normalno umazanem panelu (ta levi) trenutno pridobi 2,4 % več. Vendar ker ker panele redno pere tudi dež (vsaj pri nas v Sloveniji), boš z enim ali dvema pranjema na leto bore malo pridobil, ranga kakšne desetinke enega procenta.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Waranta ()

Daniel ::

To je že čisto preveč kompliciranja. Vsekakor pri nas umazanija ima vpliv, ker je dež pač ne spere. Očiščena je bila po koncu cvetenja drevja.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Daniel ()

Waranta ::

O fak kaj ti to delaš da se ti tkole umažejo. :D Kar gledam jih 99 % ljudi nikol ne puca, na videz pa so vsaj od daleč povsem čisti.Ja če maš take in da je zadeva nekega lepljivega hidrofobenga značaja (bog ve kaj melješ tm v svojem hlevu not), pol pa čist verjamem da da je več kot kaže tisti zemljevid.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Waranta ()

Daniel ::

Hlev je to, na vrhu je zračnik in ves prah, ki se dvigne navzgor gre skozi zračnik in pade na SE.

Waranta ::

Prah že prah ja, ampak navaden prah dež spere..

Daniel je izjavil:

To je že čisto preveč kompliciranja. Vsekakor pri nas umazanija ima vpliv, ker je dež pač ne spere. Očiščena je bila po koncu cvetenja drevja.



Sicer pa ni preveč kompliciranja. Če si samo zaradi shladitve panelov pridobil 20 %, potem je večino tvojega "dobitka" bilo zaradi tega ker si z vodo pri pranju začasno shladil panele, ne pa zaradi čiščenja samega, kar nikakor ne smeš zanemarit z izgovorom da je to že preveč kompliciranja. Ampak glede na to da so tvoji paneli tolk usrani (bolj usranih panelov še nisem videl v Sloveniji), verjamem da neki pa tud čiščenje nanese. Googlej "solar panel temperature coefficient".

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Waranta ()

Waranta ::

Konkretno, rekel si da imaš 20 kW SE, torej 4 kW si pridobil zaradi začasnega hlajenja z vodo in 1 kW zaradi samega čiščenja. Vendar pri 99 % ljudeh paneli ne izgledajo tako, pa jih ne čistijo nikoli. Torej pri njih bo dobitek še dosti manjši. Sploh letni dobitek, ker jih ne bodo čistili menda vsak dan, pa tako ali tako jih dež spira.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Waranta ()

Daniel ::

Okrog tega ne bom komentiral, ker nisem iskal raziskav o vplivu temperature na izkoristek panela, se mi pa ta ocena tako na oko vseeno zdi malo pretirana.

Waranta ::

Nasprotno, je ogromno raziskav na to temo. Googlej "solar panel temperature coefficient", ga imaš tudi definiranega posebej za svoje konkretne panele v datasheetu. The temperature coefficient is the parameter we need to calculate this loss, and it usually ranges between -0.29 and -0.5 %/°C. This means that every 10 °C in excess results in a decrease in power of the module ranging between 2,9 and 5%.

Tle maš dokaj na kratko razloženo: https://www.linkedin.com/pulse/temperat...

Pomnožiš razliko med površino temperature panela, kateri odšteješ 25 °C. To temperaturno diferenco pomnožiš z faktorjem temperaturnega koeficienta, ki tipično znaša od -0,29 and -0,5 %/°C (odvisno od modela panela, poglej v datasheet).

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Waranta ()

Waranta ::

Konkreten primer:

Calculation of the temperature coefficients
65°C - 25°C = 40°C, which is the temperature difference between the module's Pmax at STC and the hypothetical example temperature of 65°C reached by the cells.
40°C x -0.41% = -16.4%, which means that the module loses 16.4% in power output when the cells reach 65°C

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Waranta ()

Daniel ::

Zanimivo, to je pa kar precej razlike.

Fizikalko ::

Kako pa vplica nizka temperatura?

Waranta ::

Daniel je izjavil:

Zanimivo, to je pa kar precej razlike.


Res je, zato pa pravim da zadeve ne smeš zanemarit, ker zadeva zlahka nanese cca 20 %. Imaš 20 kW SE, si ščistil panele in videl da zdej dejansko proizvaja 20 kW, prej je pa 15 kW. 4kW od tega je blo zaradi shladitve panelov z vodo (začasno), samo 1 kW zaradi čiščenja. V tvojem primeru, pri normalno umazanih panelih (kar tvoji niso) pa še dosti manj. Kot pravim, spodnji zemeljevid za Slovenijo za normalne razmere navaja letne izgube zaradi umazanosti panelov pri 0,08 %. Torej manj kot desetinko procenta. To so seveda letne izgube, tu je redno spiranje z dežjem seveda upoštevano. Kdor ma pa specifične razmere (je zreven hleva, skladišča premogovega prahu in podobno pa itak sam ve).

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Waranta ()

Waranta ::

Fizikalko je izjavil:

Kako pa vplica nizka temperatura?


Pod 25°C temperature površine panela (ne temperature zraka) se produkcija solarnega panela še malenkostno povečuje z padanjem temperature, vendar ne tako izrazito kot pada kadar tempeatura narašča nad 25°C.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Waranta ()

Daniel ::

Pa misliš, da recimo na povprečen dan, če panel shladiš z vodo potem rabi cel dan, da se segreje nazaj? Čistil jih je pa tam nekje od 10 dopoldan pa kako uro in pol.

Waranta ::

Daniel je izjavil:

Pa misliš, da recimo na povprečen dan, če panel shladiš z vodo potem rabi cel dan, da se segreje nazaj? Čistil jih je pa tam nekje od 10 dopoldan pa kako uro in pol.


To je pa težko točno rečt kolk časa rabi da se segreje nazaj, je odvisno od osvetljenosti, vetra in takih zadev, sigurno pa ne traja cel dan da se segreje nazaj, po občutku bi rekel nekje uro na lep sončen dan , verjetno še manj.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Waranta ()

DamijanD ::

Jaz mislim, da se paneli v pol ure ogrejejo nazaj (če ne še prej - če govorimo o času, ko so močno obsevani). Tako da je to zgolj kratkoročni "boost"

Waranta ::

DamijanD je izjavil:

Jaz mislim, da se paneli v pol ure ogrejejo nazaj (če ne še prej - če govorimo o času, ko so močno obsevani). Tako da je to zgolj kratkoročni "boost"


Tako ja. V pol ure bodo že precej segreti (verjetno pa še ne čisto na peak temperaturi kot takrat ko so par ur pod žgočim soncem, ker bolj ko se približuješ te peak temperaturi panelov, počasneje temperatura narašča, ker je večji toploni prestop v okolico). Ampak ravno zadost kratkoročen boost da ti zjebe meritev outputa pri čišečnju. Ti pogledaš lepo produkcijo, ga spucaš in takoj za tem še enkrat pogledaš produkcijo. Večino te razlike je zaradi tega ker si shladil panele, ne zaradi čiščenja.

DamijanD je izjavil:

Jaz mislim, da se paneli v pol ure ogrejejo nazaj (če ne še prej - če govorimo o času, ko so močno obsevani). Tako da je to zgolj kratkoročni "boost"


Maš celo take panele ki so vodno hlajeni in ti hkrati ko ti delajo elektriko, delajo še toplo vodo za tuširat se (Linus tech tips ima en video na to temo). Žal so precej dražji, tako da se finančno to ne splača zaenkrat (vsaj kar se kupljenih zadev tiče, če bi zadevo do it yourself hladil bi pa zadeva imela tudi finančni smisel). Je pa mogoče ideja da bi na streho dal nek mali sprinkler sistem, ki bi ga vsake pol ure vklopil za 10 sekund ravno toliko da zmoči in shladi panele. Za tisti ki se radi "špilajo" bi bil to prav lušten projekt, ki bi tudi nekaj izboljšal letno proizvodnjo.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Waranta ()

Waranta ::

Oziroma še bolje, 2 temperaturna senzorja, enega za temperaturo zraka in enega za temperaturo površine panela. Ko bi razlika med temperaturo panela in zraka narastla na recimo več kot 10 ali 20°C, takrat bi za 10 sekund vklopil sprinkler. Točno diferenco kdaj bi to vklapljal in za kolk sekund bi seveda dobil s poskusi in izračuni (cena elektrike, vode ipd), zgoraj sem navadel samo okvirne vrednosti. Kot pravim, za tiste ki se radi špilajo, obogal od tega ne bo nobeden. Bo pa zadeva nezanemarljivo povečala letno produkcijo sončne elektrarne.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Waranta ()

MadMax ::

Jaz bi se bolj bal razbeljene polivat s hladno vodo (pri čiščenju), če že kdo sproti gleda "dobitek zaradi čiščenja".
Glede hlajenja s špinklerji pa: z destilirano vodo oz. deževnico?
Tisti "kombo" (topla voda + elektrika) je pa itak mimo...
Stvari so preproste, le ljudje smo neverjetni mojstri, da jih zakompliciramo.

Waranta ::

Jaz bi se bolj bal razbeljene polivat s hladno vodo (pri čiščenju), če že kdo sproti gleda "dobitek zaradi čiščenja"

Ja kaj pa misliš da se zgodi ko po pripeki pride poletna nevihta? Popolnoma isto, paneli so pač dizajnirani da to zdržijo.

Glede hlajenja s špinklerji pa: z destilirano vodo oz. deževnico?

Magari lahko s fitrirano deževnico.

Tisti "kombo" (topla voda + elektrika) je pa itak mimo...

Konceptualno oziroma tehnično ni mimo. Tehnično je super zadeva, povečaš izkoristek solarnih panelov s tem ko jih hladiš, hkrati dobiš pa še free toplo vodo, double win. Mimo je zaenkrat samo ekonomsko (ker še ni zadosti proizvajalcev in so cene takih sistemov preveč visoke da bi se splačalo).

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Waranta ()

MadMax ::

Waranta je izjavil:

Jaz bi se bolj bal razbeljene polivat s hladno vodo (pri čiščenju), če že kdo sproti gleda "dobitek zaradi čiščenja"

Ja kaj pa misliš da se zgodi ko po pripeki pride poletna nevihta? Popolnoma isto, paneli so pač dizajnirani da to zdržijo.

Nevihta jih ne polije direkt iz sonca s curkom 15°C.

Waranta je izjavil:

Glede hlajenja s špinklerji pa: z destilirano vodo oz. deževnico?

Magari lahko z fitrirano deževnico.

Šprinklerje boš dal nad panele?
Koliko vode rabiš za hlajenje? (to se da prav lepo poračunat, samo input data si moraš objektivno zadat)

Waranta je izjavil:

Tisti "kombo" (topla voda + elektrika) je pa itak mimo...

Konceptualno oziroma tehnično ni mimo. Tehnično je super zadeva, povečaš izkoristek solarnih panelov s tem ko jih hladiš, hkrati dobiš pa še free toplo vodo. Mimo je zaenkrat samo ekonomsko (ker še ni zadosti proizvajalcev in so cene takih sistemov preveč visoke da bi se splačalo).

Če ti je 30°C zadosti topla, potem ok.
Ako pričakuješ 50+, potem jih ne boš kaj dosti hladil...
Me zanima kdaj bo "zadosti proizvajalcev" in pa trapcev, ki se bodo še z vodnim sistemom bodli, če je pa že sama elektrika že danes tako poceni in enostavna...
Stvari so preproste, le ljudje smo neverjetni mojstri, da jih zakompliciramo.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: MadMax ()

Waranta ::

Nevihta jih ne polije direkt iz sonca s curkom 15°C.

V bistvu kinda jih. Paneli se žgejo na soncu ure in ure, temperatura površine pride do 70°C. V roku 5 ali 10 minut se ulije dež, v tem času je temperatura panelov še vedno preko 60°C in dež seveda direkt gor po panelih. In voda iz šlavfa poleti sigurno nima 15 stopinj, še pri pipi ponavadi nima toliko, kaj šele na koncu šlaufa kjer se že znatno ogreje. Če te res tako skrbi magar razvij 50 metrov črnega šlaufa po dvorišču obsijanem s soncem, na koncu šlaufa bo voda mela nekih 50°C, ne dosti manj kot paneli. Ampak firme ki se s tem ukvarjajo navadno perejo s hladno vodo, tako da pomoje čist brez veze kompliciraš.

Šprinklerje boš dal nad panele
Koliko vode rabiš za hlajenje? (to se da prav lepo poračunat, samo input data si moraš objektivno zadat)

Kake 5 do 10 litrov vode na uro (sprinkler bi vžgal samo za kakih 10 sekund vsake pol ure). Vžigal bi se samo po potrebi (ko bi temperatura površine panelov zadosti narastla nad temperaturo okolice, torej ko bi bilo oblačno zadeva ne bi delovala). Ocenjena poraba vode okrog 1 m3 do 2 na mesec. Po možnosti deževnice, če je ta sistem že prisoten.

Če ti je 30°C zadosti topla, potem ok.

30°C dobiš iz panelov, potem pa do poljubne temperature dogreješ z bojlerjem ali TČ, logično. Ali pa s tem ogrevaš bazen, kjer je 30°C že povsem dovolj.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Waranta ()

DamijanD ::

Jaz bi se pri sprinklerju najbolj bal vodnega kamna...

Waranta ::

DamijanD je izjavil:

Jaz bi se pri sprinklerju najbolj bal vodnega kamna...


Pri deževnici ne boš mel problemov s tem.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Waranta ()

johnnyyy ::

Waranta je izjavil:

Maš celo take panele ki so vodno hlajeni in ti hkrati ko ti delajo elektriko, delajo še toplo vodo za tuširat se (Linus tech tips ima en video na to temo). Žal so precej dražji, tako da se finančno to ne splača zaenkrat (vsaj kar se kupljenih zadev tiče, če bi zadevo do it yourself hladil bi pa zadeva imela tudi finančni smisel). Je pa mogoče ideja da bi na streho dal nek mali sprinkler sistem, ki bi ga vsake pol ure vklopil za 10 sekund ravno toliko da zmoči in shladi panele. Za tisti ki se radi "špilajo" bi bil to prav lušten projekt, ki bi tudi nekaj izboljšal letno proizvodnjo.

To je IMO brez veze. S "pregrevanjem" panelov je itak največji problem poleti, ko so dnevi dolgi, osvetljenost panelov visoka s tem pa tudi visoka proizvodnja (kljub zmanjšanemu izkoristku). Tista topla voda za tuširat poleti ni tak problem, saj so visoke temperature in TČ lahko ima COP 10+.

Waranta ::

johnnyyy je izjavil:

Waranta je izjavil:

Maš celo take panele ki so vodno hlajeni in ti hkrati ko ti delajo elektriko, delajo še toplo vodo za tuširat se (Linus tech tips ima en video na to temo). Žal so precej dražji, tako da se finančno to ne splača zaenkrat (vsaj kar se kupljenih zadev tiče, če bi zadevo do it yourself hladil bi pa zadeva imela tudi finančni smisel). Je pa mogoče ideja da bi na streho dal nek mali sprinkler sistem, ki bi ga vsake pol ure vklopil za 10 sekund ravno toliko da zmoči in shladi panele. Za tisti ki se radi "špilajo" bi bil to prav lušten projekt, ki bi tudi nekaj izboljšal letno proizvodnjo.

To je IMO brez veze. S "pregrevanjem" panelov je itak največji problem poleti, ko so dnevi dolgi, osvetljenost panelov visoka s tem pa tudi visoka proizvodnja (kljub zmanjšanemu izkoristku). Tista topla voda za tuširat poleti ni tak problem, saj so visoke temperature in TČ lahko ima COP 10+.


Točno to sem tudi sam že prej razmišljal. Na nek način bi se strinjal, na nek način pa spet ne, ker z hlajenjem poleg vseh ostalih prednosti tudi podaljšaš življenjsko dobo panelov (zmanjšaš degradacijo panelov iz tiste standarne 0,5 % na leto na 10x manj od tega). Ampak če pa imaš kakšen bazen pri bajti, kjer gre tople vode še pa še, tam bi pa čist prav prišlo da ga z odpadno toploto lahko zastonj ogrevaš. Po drugi strani pa če imaš netmetering imaš zarad hlajenja lahko malo manjši sistem kot bi ga sicer mogu met (al pa lahko narediš dodatnih XXXX z elekričnim avtom). Ma nek svoj smisel, kdor se rad špila s tem lahko zadevo vzame kot en tak lušten DIY projekt.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Waranta ()

MadMax ::

Waranta je izjavil:

Nevihta jih ne polije direkt iz sonca s curkom 15°C.

V bistvu kinda jih. Paneli se žgejo na soncu ure in ure, temperatura površine pride do 70°C. V roku 5 ali 10 minut se ulije dež, v tem času je temperatura panelov še vedno preko 60°C in dež seveda direkt gor po panelih. In voda iz šlavfa poleti sigurno nima 15 stopinj, še pri pipi ponavadi nima toliko, kaj šele na koncu šlaufa kjer se že znatno ogreje. Če te res tako skrbi magar razvij 50 metrov črnega šlaufa po dvorišču obsijanem s soncem, na koncu šlaufa bo voda mela nekih 50°C, ne dosti manj kot paneli. Ampak firme ki se s tem ukvarjajo navadno perejo s hladno vodo, tako da pomoje čist brez veze kompliciraš.

Šprinklerje boš dal nad panele
Koliko vode rabiš za hlajenje? (to se da prav lepo poračunat, samo input data si moraš objektivno zadat)

Kake 5 do 10 litrov vode na uro (sprinkler bi vžgal samo za kakih 10 sekund vsake pol ure). Vžigal bi se samo po potrebi (ko bi temperatura površine panelov zadosti narastla nad temperaturo okolice, torej ko bi bilo oblačno zadeva ne bi delovala). Ocenjena poraba vode okrog 1 m3 do 2 na mesec. Po možnosti deževnice, če je ta sistem že prisoten.

Če ti je 30°C zadosti topla, potem ok.

30°C dobiš iz panelov, potem pa do poljubne temperature dogreješ z bojlerjem ali TČ, logično. Ali pa s tem ogrevaš bazen, kjer je 30°C že povsem dovolj.

S šprinklerji nad paneli boš vsekakor naredil več izgube kakor profita s hlajenjem.
In zdaj jaz kompliciram brez veze... pa zagovarjam enostavno dodatnih par panelčkov namesto kompliciranja s šprinklerji, precenjenimi hibridi s toplo vodo, ...
Stvari so preproste, le ljudje smo neverjetni mojstri, da jih zakompliciramo.

johnnyyy ::

Waranta je izjavil:

Točno to sem tudi sam že prej razmišljal. Na nek način bi se strinjal, na nek način pa spet ne, ker z hlajenjem poleg vseh ostalih prednosti tudi podaljšaš življenjsko dobo panelov (zmanjšaš degradacijo panelov iz tiste standarne 0,5 % na leto na 10x manj od tega). Ampak če pa imaš kakšen bazen pri bajti, kjer gre tople vode še pa še, tam bi pa čist prav prišlo da ga z odpadno toploto lahko zastonj ogrevaš. Po drugi strani pa če imaš netmetering imaš zarad hlajenja lahko malo manjši sistem kot bi ga sicer mogu met (al pa lahko narediš dodatnih XXXX z elekričnim avtom). Ma nek svoj smisel, kdor se rad špila s tem lahko zadevo vzame kot en tak lušten DIY projekt.

Še enkrat, toplota poleti ni problem, ker jo je "preveč". Bazen po navadi segrevaš spomladi in jeseni, ko je zunaj hladno in imaš večje izgube. In koliko je idealna voda bazena je odvisno od zunanje temperature. Poleti sede če je voda v bazenu 24°C, pozimi pa če je 30˚C. Pri življenjski dobi panelov je podobna zgodba, saj imajo življenjsko dobo že po defaultu visoko. Če mene vprašaš se bo večino panelov, ki se jih danes montira čez 30 let vrglo dol, pa ne zaradi dotrajanosti, ampak zaradi tega ker bo v 30 letih šla tehnologija toliko naprej, da boš dobil poceni panele s precej boljšim izkoristkom.

Pač danes če hočeš imeti večjo proivodnjo se ti bolj splača dodatno zmontirati še kakšen panel, kot pa iskati neke alternative.

Waranta ::

MadMax je izjavil:

Waranta je izjavil:

Nevihta jih ne polije direkt iz sonca s curkom 15°C.

V bistvu kinda jih. Paneli se žgejo na soncu ure in ure, temperatura površine pride do 70°C. V roku 5 ali 10 minut se ulije dež, v tem času je temperatura panelov še vedno preko 60°C in dež seveda direkt gor po panelih. In voda iz šlavfa poleti sigurno nima 15 stopinj, še pri pipi ponavadi nima toliko, kaj šele na koncu šlaufa kjer se že znatno ogreje. Če te res tako skrbi magar razvij 50 metrov črnega šlaufa po dvorišču obsijanem s soncem, na koncu šlaufa bo voda mela nekih 50°C, ne dosti manj kot paneli. Ampak firme ki se s tem ukvarjajo navadno perejo s hladno vodo, tako da pomoje čist brez veze kompliciraš.

Šprinklerje boš dal nad panele
Koliko vode rabiš za hlajenje? (to se da prav lepo poračunat, samo input data si moraš objektivno zadat)

Kake 5 do 10 litrov vode na uro (sprinkler bi vžgal samo za kakih 10 sekund vsake pol ure). Vžigal bi se samo po potrebi (ko bi temperatura površine panelov zadosti narastla nad temperaturo okolice, torej ko bi bilo oblačno zadeva ne bi delovala). Ocenjena poraba vode okrog 1 m3 do 2 na mesec. Po možnosti deževnice, če je ta sistem že prisoten.

Če ti je 30°C zadosti topla, potem ok.

30°C dobiš iz panelov, potem pa do poljubne temperature dogreješ z bojlerjem ali TČ, logično. Ali pa s tem ogrevaš bazen, kjer je 30°C že povsem dovolj.

S šprinklerji nad paneli boš vsekakor naredil več izgube kakor profita s hlajenjem.
In zdaj jaz kompliciram brez veze... pa zagovarjam enostavno dodatnih par panelčkov namesto kompliciranja s šprinklerji, precenjenimi hibridi s toplo vodo, ...


Ne, lih obratno, naredil boš več profita kot izgube. 5 % večja produkcija na našem primeru pomeni 150 EUR dodatno letno, 5 m2 dodatne vode letno pride pa ranga 10 EUR če je iz vodovoda, ker pa že imamo sistem deževnice bi bila zastonj. Celoten sistem sprinklerja v DIY izvedbi bi se povrnil že v enem letu. Kot pravim, ne boš obogatel iz tega, je pa fanj hobi projekt za zabavo, pa še nekaj dodatnega denarja prinese kot dodatni bonus. Pa še življenjsko dobo panelov podaljšaš za 10x usput. Pol pa upoštevaj še da imaš zaradi hlajenja skoraj zanemarljivo degradacijo panelov in s tem v obdobju 30 let vsako leto v povprečju cca 10% večjo produkcijo, to je še dodatnih 300 EUR, skupaj že 450 EUR dodatnega zaslužka letno..tako malo pa tud ni no.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Waranta ()
««
347 / 348
»»