Moralni standardi in priznavanje pravic - sklepam pravilno?

Priznavanje pravic drugim je odvisno od moralnih standardov, ki jih človek ima.

Višje moralne standarde kot človek ima, več pravic priznava drugim.

(Človek z visokimi moralnimi standardi potrebuje malo pravic in obratno. človek z najvišjimi moralnimi standardi ne potrebuje nobene pravice, človek brez moralnih standardov potrebuje vse pravice.)

Zanima me, če pravilno sklepam in če ne, kje grešim? Zanalašč nisem opredelil ne moralnih standardov ne pravic (ne vem niti, če bi znal).

Konkreten primer: menda je bila včeraj zastava z rdečo zvezdo na protestih - orto verniki bi znali trditi, da krši njihove pravice. Orto verniki sami sebi pravijo, da imajo visoke moralne standarde (čeprav je eden izmed njih ta, da sam sebe ne hvališ ali karkoli že).

Aston_11> Višje moralne standarde kot človek ima, več pravic priznava drugim.

S tem si se deklariral za anarhista. Brez skrbi, v tem ni nič slabega. Anarhija je stanje, v katerem nihče ne potrebuje zunanje prisile, da se vede odgovorno do vseh ostalih in sam pazi, da ne krši pravic drugih.

Aston_11> Kako bi bilo pa pravilno? Ne vem kako pojasniti, da če ne priznavaš drugim svobode govora npr., da po moje ne moreš istočasno trditi, da imaš neke visoke moralne standarde.

Na osnovnem nivoju je to supremacizem (v poljubni obliki). Praviloma izvira iz tega da že vnaprej veš, da enakih pravic drugi skupini ne misliš priznat, racionalizacijo za to pa si potem lahko izmisliš.

Običajno gre za rasizem, včasih pa tudi za splošno ksenofobijo, versko ali jezikovno diferenciacijo. Pri tem ne gre za to, da bi si tisti, ki krši pravice ostalih lastil visoke moralne standarde, temveč za odrekanje človečnosti in človeškosti ciljni skupini (en tak primer je npr. obravnavanje aboridžinskih kultur s strani kolonizatorjev Avstralije, kjer se je na vse možne načine dokazovalo, da aboridžinske ženske sploh ne skrbijo za svoje otroke in jih kmalu prepustijo same sebi, kar seveda ne drži na noben način).

zanimiva tema.

pojem pravice mi je od vedno bil nekako nebulozen...sploh pri praktičnem aspektu - podeljevanja ali jemanja.
Od Boga dana pravica..od države, od tega da si človek, da sploh si?

Nimamo recimo pravice, da gremo brskat po tajnih arhivih. Čehi so na ulice vrgli mikrofilme za zadnjih 30 let!...
... ali po Vatikanskih...u njami, le kaj le kaj se "skrivlje" tam?

..zdi se mi, da smo izdatno zakomplicirali (pardon, ne "mi" ampak "oni" ;) vse te zadeve...vso neko obširno Pravo in shit - več kot ga je, bolj izgublja stik z realnostjo, oz. vsoto vseh modelov realnosti, kot jih vidimo "običajni" ljudje. Bomb made of letters, jebiga, nove vojne strategije, ker teroristi bodo bruhali čez kanalizacije..

Ampak dokler prestrašeni ljudje, ki se odpovejo pomoje temeljni pravici - ravnat s SABO, kot je tvoja volja,
oziroma jo prenesejo na neko imaginarno telo, ki je vsota že kar nečesa xyz, program gor ali dol,
ne bodo sprejeli kaosa kot redu enakovrednega dela "stvarstva", bo vse skup ... klinac.

Marsikdo se boji brezvladja - pač rabijo vodstvo. Ampak centralistično vodenje se pri mnogih rečeh ne isteče (oz. se še izteka)... potrebno so močne lokalne-proizvajalne mreže vseh nujnih dobrin. Seveda so do neke mere nujni in zaželjeni kaki centri česa izven dosega, ampak ne na taki skali, da moramo naprimer.: 70% hrane uvozit?

Nujna dobrina/pravica pa pomoje ni, da lahko greš nekoga tožit, ker te je užalil. Jok pa na drevo. To pravico lahko (na krut in/ali tudi dostojen način, pudarek na TUDI) razpucaš na licu mesta. Če pa gledaš preko televizije, pa itak odjebi


Otočno obratovanje z odprtimi možnostmi prijetnega sodelovanje...vsi za sebe (čimbolj preskrbljeni), vsi skupaj ko je jeba... (ko severna koreja! joke)
live and let live&die?

Po mojem razmišljanju, vse "prave" pravice, torej brez tistih pridobljenih, podeljenih, priborjenih (državnih, zakonskih)... izhajajo iz preproste ideje o absolutni enakosti/enakovrednosti med ljudmi.

Zappa! 1 ppb

kpkp je 14. feb 2013 ob 17:00 izjavil:

Po mojem razmišljanju, vse "prave" pravice, torej brez tistih pridobljenih, podeljenih, priborjenih (državnih, zakonskih)... izhajajo iz preproste ideje o absolutni enakosti/enakovrednosti med ljudmi.

Ja...sliši se lepo, ampak ne vem, če smo karkoli blizu absolutni enakosti. Bolj relativni, v odnosu...
Če pa govorimo o enakovrednosti, kako bi naj to blo, če pa naša življenja "stanejo" eksponentno drugače.
ampak mislim, da štekam..v smislu enakosti vseh ljudi, kar se tiče osnovnih telesnih, socialnih in individualnih potreb, vsaj znotraj nekega intervala..

svenica je 14. feb 2013 ob 17:20 izjavil:

To niti slučajno ni 'sklepanje'. Postavil si dve 'hipotezi', ki jih nisi argumentiral ali podal kakršnih koli vmesnih premis.

Meni se zdi, da sta kar samo-izpovedni...
čeprav so stvari daleč od neodvisnih in linearnih..