Je sploh še kdo zvest svojemu partnerju?

NeMeTko - Če bi hotel debatirati samo s teboj, bi ti odgovarjal na ZS. Tema je splošna, dostopna vsem, torej je kramljanje na tvoj post, namenjen vsem, ki jim ni vseeno, kako so zadovoljni s svojim partnerjem in spolnostjo v zvezi.

Fajmoštrov po navadi ne sprašujem za nasvete, saj so izven dogajanja, pedofilija in homo pa nista moji interesni sferi.

Moji posti niso namenjeni spravljanju na pravo pot, v smislu kot si ga predstavljaš ti, so pa namenjeni širjenju obzorja na področju, v katerem ima večina SLO parov, kar krepke težave in probleme. S spolnostjo je tako kot z naravo ali umetnostjo, lahko je fantastična, če jo znaš uživat in se brez zadržkov predajat, lahko pa je hudo breme in vzrok mnogih težav v sicer dobrih zvezah.

Nič kar odgovarjam, ni namenjeno samo dotičnemu, je spološna debata o precej tabuizirani temi - varanje v zvezi.

To so čisto moja mnenja in delčki lastnih spoznanj in izkušenj, katere delim s forumaši, z namenom komu pomagat do lepšega življenja in drugačnega razmišljanja o spolnosti, kot ga kar precej Slovencem dajejo starši in cerkev.

Skakanje čez plot je nemoralno, predvsem do sebe in posledica nezmožnosti komuniciranja s partnerjem/ko. Kaj o teh stvareh meni splošna javnost, pa je stvar javnosti in ne prizadetih posameznikov, ki jim partner natakne rogove.

Verjemi, da v odprtih, dobrih zvezah, do varanja ne more priti, lahko pa pride do določenih odstopanj od splošno sprejetih moralnih načel.

V pošteni in odkriti zvezi se da vse zment.

Invictus - In to vse zaradi hinavščine, ki je prisotna v marsikateri zvezi. V odkritih poštenih zvezah, tega ni, razen po dogovoru (če je slučajno partner nesposoben za reprodukcijo).

tpleko - predvsem ti predlagam, da čim manj bereš rumeni tisk, saj ravno ta, najbolj poneumlja svetovno prebivalstvo.

Invictus je 13. okt 2012 ob 08:44 izjavil:

Angleži so delali raziskavo ali so uradni očetje tudi biološki očetje svojih otrok. Preverjali so pa samo krvne skupine.

Izkazalo se je da 25% otrok ni njihovih. Se pravi jih je zaplodil nekdo drug.

Sklepe naj si izpelje vsak sam ...

jaz si izpeljem tale sklep: ti otroki so iz prejšnjih zvez. mislim da sploh ni toliko varanja, če pa že je pa ni produkt nosečnost.

Promiskuiteta dandanes se v samem bistvu ne razlikuje kaj preveč od tiste pred recmo 100 leti. Že takrat in še danes je odvisna od urejenosti osebkovega podstrešja.
Več ali manj gre za vedenjske vzorce, ki se jih osebek priuči kot otrok. Praviloma so promiskuitetni otroci promiskuitetnih staršev. Obstajajo pa tudi patološke oblike promiskuitete, kot je nimfomanija (nezmožnost orgazmiranja), slaba samopodoba, problematično staranje (predvsem pri ženskem spolu) in pa da zadevi ne bi rekli preprosto kurbarija, so si v modernem demokratičnem svetu omislili celo odvisnost od seksa.

Dans so konference in hoteli. Nekoč so pa ble veselice in kozolci :D

me zanima ja, če imata ti in solatko v rl tudi res vse popredalčkano in urejeno, tako kot nakladata tu

sami neki sindikalni in podobna sranja... zakaj jst nimam nikoli sindikalnega? če pa je že izlet pa ni žensk... bemti pa še taka stroka...

babe so grozne. sploh določene, ka dobesedno iščejo tipa. ne vem al je to zato da jo parkrat pikne al zarad denarja.

OrkAA je 12. okt 2012 ob 20:23 izjavil:

A možnosti da človek enostavno nima želje po spolnih odnosih z drugimi ljudmi pa pravte da ni?

*sarkazem* Ocitno ne.

Wox je 13. okt 2012 ob 14:17 izjavil:

Več ali manj gre za vedenjske vzorce, ki se jih osebek priuči kot otrok. Praviloma so promiskuitetni otroci promiskuitetnih staršev. Obstajajo pa tudi patološke oblike promiskuitete, kot je nimfomanija (nezmožnost orgazmiranja), slaba samopodoba, problematično staranje (predvsem pri ženskem spolu) in pa da zadevi ne bi rekli preprosto kurbarija, so si v modernem demokratičnem svetu omislili celo odvisnost od seksa.

Pa vrzi v to posodo se mejno osebnostno motnjo. (Se manifestira v samodestruktivnem vedenju--zloraba substanc in/ali promiskuitetna spolnost bolj tveganih oblik (brez zascite ipd.))

Dejstvo je da večina živali ni monogamnih. Tudi pri ljudeh je monogamnost bolj umetna tvorba kot pa nek naravni proces.

Monogamnost je preprosto reklamirana iz dejstva, da mora nekdo živeti otroke. Ženske same jih včasih niso bile sposobne. Danes je to malo drugače, ampak brez moških gre vseeno težko.

Oblast je pač s to popularizacijo poskrbela da nekdo vzgoji in preživi otroke, po možnosti svoje. Drugače je to slabo za gospodarstvo, saj od neizobraženih in ponorelih odraslih nimaš nekih koristi, ampak samo škodo. Gospodarsko in seveda finančno. Vodilni krogi so že znali poskrbeti zase.

Seveda obstajajo ljubezni, ko se najdeta dva in se celo imata rada še po 20-30 letih. Ampak kolikor gledam, jih večina ostaja skupaj predvsem zaradi otrok (kar je bil tudi namen monogamnosti) in zaradi odziva okolica (tipa kaj bodo pa sosedje rekli). Ko se otroci odselijo, pa poči.

first_line - In seveda so take raziskave alfa in omega. Verjetno bo res, da so otroci iz časov hipijevstva (60-ta leta prejšnjega stoletja), precej pomešani, saj je bila ena od najbolj priljubljenih zabav, predhodnica poznejšemu swingerstvu, grupni sex in menjava čim več partnerjev, praviloma brez vsake zaščite, sicer pa slika nebi bila tako visoka, v prid lažnih očetovstev. V povprečju, sploh iz časov AIDS-a naprej, je teh kukavičjih jajc bolj malo, saj je pravilo pri sexanju na hito, uporaba kondoma, tako da so neželjene nosečnosti (redke so ženske, ki si želijo otroka izven zveze ali zakona), sila redke.
Več je takih otrok, tudi v družbah, kjer je kontracepcija in vse kar je povezano s spolnostjo, umazana ali tabu tema.

PaX_MaN - Se je dr. trany pač preveč gibal/a v krogih pravnikov.

Invictus - dejstvo je tudi, da so nekatere živalske vrste monogamne in tam po navadi drugi partner konča, zelo hitro po poginulem partnerju.

Ljudje pa smo postali monogamni, večinoma z uvajanjem lastnine. V plemenskih skupnostih (se vidi pri nekaterih plemenih, Romih...,) monogamnost ni tako sveta, otroke vzgaja skupnost (začuda v teh skupnostih ni lačnih otrok), monogamnost pa je kot sveto predpisala, predvsem RKC, čisto iz ekonomskih razlogov.

gruntfürmich je 14. okt 2012 ob 17:58 izjavil:

sami neki sindikalni in podobna sranja... zakaj jst nimam nikoli sindikalnega? če pa je že izlet pa ni žensk... bemti pa še taka stroka...

Ja saj. Ko bereš forume, revije dobiš občutek, da je kurbarija za vsakim vogalom in da se skoraj ne moreš obrniti, na da bi ga vtaknil promiskuitetni radodajki. In potem si rečeš "ok, pa prečekirajmo sceno, tako za štos" ... in izkaže se da so bila poročila malček pretirana. :D

Seveda če verjameš da so tvoji ...

Lahko so sosedovi ... Manjša pomanjkljivost ...

kar pravi solatko je 100% res. mi malce preveč posplošujemo stvari glede žensk in vse mečemo v en koš, delamo povprečje, čeprav tega ne bi smeli. veliko jih je uredu, napaka je da imajo napačnega deda ali pa jih okolica ne razume ker so daleč pred njimi.
vendar pa po drugi strani opažam velik trend, da so babe (neumne) pripravljene vedno več potrpeti za deda, če ima le-ta denar... to pa je potem skupen problem ker vsi posplošujemo in pravimo 'babe so take'.

Matako je 15. okt 2012 ob 10:19 izjavil:

Ja saj. Ko bereš forume, revije dobiš občutek, da je kurbarija za vsakim vogalom in da se skoraj ne moreš obrniti, na da bi ga vtaknil promiskuitetni radodajki. In potem si rečeš "ok, pa prečekirajmo sceno, tako za štos" ... in izkaže se da so bila poročila malček pretirana. :D

to pa tudi 100% drži!

Jaz imam občutek, da ta nenaden bum v svobodi žensk je bil prehiter za normalen razvoj družbe. Moški resda smo imeli to že tisočletja, ampak vzpostavili so se določeni varnostni mehanizmi, ki to balancirajo. Pri modernih ženskah pa se mi zdi to ravnovesje porušeno.

Težko kakorkoli dokažem trditev, ampak it's just a feeling. Je pa vsaj logičen. Namreč zatirani otroci, ko dobijo svobodo se jim pogosto utrže, dejansko njim v škodo.

Nisem nikoli trdil, da je boljše če so podrejene. Zgolj pravim, da prehitre spremembe lahko slabo vplivajo.

Sicer vrjamem, da se dogajajo nepravičnosti. Jaz osebno sem bil prisoten pri pozitivni diskriminaciji žensk.
V krogih kjer ni veliko primitivcev, mnogokrat gre ženskam bolje od moških.

Vsekakor ne vstrajam, da je boljše če se vrnemo nazaj. Sem pa mnenja, da treba temo kritično obravnavat in posledično se nekaj naučit iz tega.

root987 je 15. okt 2012 ob 22:00 izjavil:

Sicer vrjamem, da se dogajajo nepravičnosti. Jaz osebno sem bil prisoten pri pozitivni diskriminaciji žensk.

Katera diskriminacija je pa pozitivna?

Nobena. Ampak obstaja pozitivna diskriminacija.

To pa je sploh jasno, da ženske niso nič bolj pravično usmerjene od moških. Prav tako bi uživale v zasužnjevanju moških in bi moškim počele isto kot so oni njim IMO.

Življenje je borba most of the time.

ne se toliko obešat na besede jverneja. je kar pravilno predpostavil stvari.
ostali morda ne dojamete realnosti.

gruntfürmich> je kar pravilno predpostavil stvari.

Če je on pravilno predpostavil, potem ostali ne živimo v realnosti in se nam samo sanja, da je vse drugače kot on predvideva?



Nismo vsi paranoični oportunistični egoisti. Deal with it.

15/15, pred obstoječo nisem imel nobene zveze (sem pa bil kot najstnik nesrečno zaljubljen, kot se za čudake mojega kova spodobi), pa nihče od naju ni tako usekan, da bi mislil da bo trajalo večno, obema pa zelo ustreza, da se lahko drug na drugega zaneseva. Ena možnost je da sem jaz zadel na loteriji, druga, precej verjetnejša, pa da realisti nimamo težav s sprejemanjem sebe in drugih in si ne dajemo dela s fantaziranjem o tem kaj vse bi lahko šlo narobe z zvezo (predvsem pa nam je kristalno jasno, da je v sodobnem svetu zvestoba popolnoma v rokah vsakega posameznika in tako izključno stvar zaupanja, če že mora biti del zveze - moje prepričanje je itak da to nima nikakršnega smisla in da če partner zares želi imeti spolne odnose izven razmerja in ga to izpolnjuje oziroma osrečuje, si jih bo priskrbel tako ali drugače in si tak užitek zagotovo tudi zasluži, nikakor pa ne verjamem v pravljice, da si tega želi čisto vsak človek ali celo večina ljudi, kot bi nas radi prepričali nekateri od tistih, ki jih misel na to morda vzburja).

Solatko je sicer že malce ekscesen romantik, a jaz nimam nobenega razloga da mu bi poskušal dopovedati da je z njegovimi idejami karkoli narobe, ker je v življenju očitno zadovoljen, ali pa samo trdi da je, kar pa ni niti predmet debate, niti stvar kogarkoli drugega. Tudi če jaz trdim da sem srečen in zadovoljen v življenju s svojo partnerko in da je ta partnerka izjemna v vseh pogledih ki se meni zdijo pomembni se bodo našla teleta, ki bodo namigovala na neumnosti, če svojih trditev ne bom dokazal s tako intimno izpovedjo, da je itak nikdar ne bi želel objaviti, tako da smo kar se tiče bralca itak vsi ki tu objavljamo najstniški zafrustriranci, ki nasprotnega spola sploh še nikoli v življenju nismo videli od blizu - pa imamo kljub temu prav.

echo> Ko vidiš, kaj ženski naredi v glavi, ko po treh letih veze prevara svojga spranga tipčka, jo razumeš.

Kaj pa ko vidiš da tega ne stori, čeprav ji nihče ne bi težil če bi (in ona to dobro ve)? Pa to ni več tripanje na hormonih zaljubljenosti, ker je od začetka zveze minilo že precej let? Ji omeniš, da si pričakoval, da bo izkoristila priložnost, ker naj bi bila itak genetsko programirana razmakniti noge ob srečanju z vsakim popolnim moškim? Če bi jaz svojemu dekletu namignil kaj takega bi v odgovor verjetno dobil kak sarkastičen "ugabuga" s pripadajočimi kretnjami. Če ste pravi frajerji boste z ustrezno znanstveno metodo zdaj čimprej dokazali, da imate vsi impulzivneži s šibko mero samokontrole statistično konsistentno zaznavno manjše možgane od tistih, ki teh težav nimamo.

Mimogrede, tlačit vse ženske v isto košaro za umazano perilo je skrajno žaljivo in pove ogromno o vašem razumevanju žensk in še več o popolni odsotnosti slednjega. Velja tudi obratno, jasno, a v tej debati je druga stran nadvse šibko zastopana, zato je kritika uperjena predvsem v eno (v vnaprejšnji izogib obtožbam, da gre za priviligiranje ali diskriminacijo z namenom prilizovanja ali kaj podobnega).

guest #44 je 15. okt 2012 ob 21:58 izjavil:

Zgolj pravim, da prehitre spremembe lahko slabo vplivajo.

Človek se zlahka privadi na pozitivno spremembo, pa če je bil navajen na slabo stvar celo življenje.

jaz vem da tale naš jupe ni zadovoljen v svoji vezi, ker vedno posta neke dolge samogovore v teme o ženskah in jih brani kot ena pichka. najbrž podzavestno upa, da ga bo brala kakašna ženska in mu poslalala zasebno sporočilo za meeting. ker je imel samo enega spolnega partnerja v življenju mu to ne da miru.

jype> Bistveno več kot moški

ne. me prav zanima kakšen bi bil svet brez moških. po moje bi bili na stopnji ameriških indijancev.

jype> Absolutno, če si jih dovoliš razrezat. Le zelo redke ženske so takšne, da jih lahko pospraviš cele v eno samo košaro, prav tako moški.

glede najvažnejših stvari se jih da čisto lepo skategorizirat. npr jaz delim ljudi na dobre in slabe. enostavno. tukaj ni razlik med spoloma. na splošno pa velja za ženske tole pravilo: girls just wanna have fun. ker nimajo dovolj razvitih možganov za bolj komplicirane užitke.


jype> Kako pa veš da sploh imam spolnega partnerja?
zakaj pa imaš punco?

jype> Ampak ženske prej tudi odrastejo

bolj kot ima neka žival razvite možgane tem dlje odrašča. pravkar si dokazal mojo trditev.
ženske morajo hitro odrasti ker morajo skrbeti za otroke. saj bi bile tudi ženske lahko močnejši in pametnejši spol, amapak moč in inteligenca je bolj pomembma pri lovu kot pri čuvanju otroka.

Mislim, da veliko preveč črnobelo gledate na življenje in partnerstva.

"Idealnih" partnerjev brez pomanjkljivosti ni. Vsak od nas ima svoje pomanjkljivosti. Kdor trdi, da jih nima, laže drugim, ali pa celo samemu sebi. Trditi, da tvoj partner nima pomanjkljivosti, je tudi popoln nesmisel.

A vendarle - tudi pomanjkljivosti niso vse enako slabe ali velike. Z nekaterimi se aranžiramo, na druge se privadimo, tretje sprejmemo. Vsekakor pa še vedno ostane nekaj, kar nas lahko spravlja ob živce, občasno lahko celo v bes.

Ko se dva spoznata, ki se med seboj privlačita, bosta naredila vse, kar je v njuni možnosti, da bi svoje pomanjkljivosti prikrila, se drugemu pokazala v najlepši luči, da bi si tako čimbolj popravil 'šanse'.
Ta faza pri nekaterih traja zgolj do 'dosege horizontalnega cilja', pri drugih celo življenje, pri ostalih pa se konča bilokje vmes. Do tiste točke nekje vmes, pa smo se tudi spreminjali in prilagodili. Pač ne gre, da bi dve različni osebi živeli na istem prostoru, pa da se nebi prilagodili ena na drugo. Tudi tu se spet eni prilagodijo bolj, drugi manj.
Se pa tudi najdejo izjeme, ki se nočejo prilagajati, nočejo tolerirati partnerjevih posebnosti, kar ima prej ali slej za posledico, da se zveza razpade.

Ravno tako obstaja kopica 'enosmernih' zakonov, ki delujejo po sistemu 'ona je srečna, jaz pa poročen' - medtem ko si ona misli "jaz sem poročena, on pa srečen".
Ne smemo si tudi ne zatiskati oči in trditi, da vsi zakoni nastanejo kot nekakšna nadgradnja življenjske ljubezni. Še ne pred stotimi leti so se starši dogovorili - in glej ga zlomka - ločitev praktično ni bilo, nekako so se aranžirali in ravno hudo mrtvilo tudi ni moglo vladati v spalnicah, glede na številčne družine v tistih časih.

Narava pozna pojem SIMBIOZA. Zakon ali partnerska zveza je tak tipičen primer simbioze, kjer se dva med seboj dopolnujeta in na nek način tvorita celoto - osnovo za družino. V čem se dva dopolnjujeta, ni pravila. Od modela 'ti imaš denar, jaz ga znam zapraviti' pa do 'ti pomivaš, jaz brišem' obstajajo vse variante. Nekatere variante 'osrečujejo' oba, druge samo enega.

Kje je potem tu varanje in skoki čez plot? Mogoče je iz zgoraj napisanega jasno, da pri toliko možnih kombinacijah in posebnostih zvez mora obstajati ogromno število zvez, ki so daleč od nečesa, čemur bi se lahko reklo ideala. V zvezo se vstopa z neverjetnimi ideali, načrti in upi, ki se pogosto izkažejo za utopijo. Kolikokrat slišiš mlada dekleta reči "sex ni nič posebnega, ampak glavno, da me ima rad". Ob tem pa moški pogosto še sebi nočejo priznati, da mogoče tiste 3 min niso tisto, o čemur ženske sanjajo. Seveda obstaja tudi obratna varianta, ko se izkaže, da bi njej bilo povsem dovolj eden ali dvakrat na mesec 'ustreči' njegovim potrebam.
V obeh primerih pride prej ali slej do tega, da se tisti prikrajšani počuti prevaranega. Prevaranega za nekaj, kar meni, da mu pripada, si zasluži. Ko se enemu v podzavest prikrade ta občutek, se manjka samo še priložnosti in sokrivca, da se zgodi prešuštvo, skok, ali kakorkoli že hočete temu reči.
Dejansko danes živimo v času, ko so pričakovanja vse višja, njihova izpolnitev pa vse nižja. Ob tem pa priložnosti in skušnjave na vsakem koraku, tako v reali, kot tudi v virtuali.

Ljudje se pri tem predajajo utopiji, da bodo nekako 'nadoknadili' tisto, kar jim v zvezi manjka. Morda se jim začasno celo dozdeva, da jim to uspeva, vendar na dolgi rok si morajo vendarle prej ali slej priznati, da tudi to ni rešitev nihovih problemov.

Pisanje nekaterih, ki se širokoustijo, govorijo o 'športu' in podobno so za mene mokre sanje adolescentov in postaranih poznopubertetnikov in nima kaj dosti skupnega z realnim življenjem.
To je bistveno bolj kompleksno, govorjenje o nekakšnem športu pa čisto navadno nezrelo bahaštvo.

vsi ki zadev ne posplošujete in jih ne mečete v en koš imate prav.