Mala šola informacijske varnosti

techfreak :) je 19. avg 2012 ob 22:13 izjavil:

Ce nimas v garanciji komot, drgac pa ponavad dajo nalepko cez ki se pri servisu odtrga, al pa kej podobnega, tko vidjo ce je bil odprt

Za namiznike sem tako že mislil, da ni več teh nalepk. Bolj me zanima za prenosne naprave, predvsem prenosnike, če lahko (hipotetično) vzamem ven disk preden ga dam na servis, ker imam gor zaupne podatke.

IBM servis ne komplicira.
Moji stranki je na prenosniku crknil inverter pri zaslonu. Pred pošiljanjem sem poklical na IBM servis in jim povedal, da bo prenosnik poslan brez HDD zaradi podatkov. Odgovorili so, da ni nobenega problema glede tega in napako odpravili.

Matthai, kako pa je z dictionary attacks in slovenskim jezikom ? Ker vidim da priporočaš passphrase variante.

Kva mudel, ne štekam ?

Glede gesel, padding je zanimiv concept (https://www.grc.com/haystack.htm) oz. za mnemoničarje - Diceware (http://world.std.com/~reinhold/diceware...

mat xxl je 18. avg 2012 ob 20:28 izjavil:

Odličen članek, ne vidim sicer neke izrazite prednosti, da zašifriraš cel sistem, morda je kombinacija z nekaj TC kontejnerji dovolj, edino, kar me zmeram skrbi pri teh kontejnerjih je, da mi kdo podstavi trojanca, ki beleži tipkanje po tipkovnici in tako prestreze geslo kontejnerja, kako se pa braniti pred tem ali se da recimo znake za kodo nekaj natipkati nekaj pa ..... recimo vnos preko ekrana z tipkanjem po znakih ali je še kaka varianta.... govorimo pa o zaščiti in zasebnosti recimo pred morebitno forenzično preiskavo.....

Ko nekdo dobi fizični dostop ()oz. si ga zaželi) se igra spremeni.

Mislim, da je Matthai omenil, da Van Eck phreaking (Tempest) bere direktno valove iz grafične. Bi bila pa to lahko vsebina naslednjega članka :D

Matthai, FDE predlagam, da obdelaš. K te reši skoraj vsega IMO.

Se strinjam, ampak to za ukraden/pozabljen laptop povsem zadošča.

Če bom utegnil bom šel jaz gledat izi-jeve poste v temi "SSD za sistemski disk", lahko pa to naredi kdo drug.

FDE je tako in tako OS independent.

Pod FDE sam razumem to, ko določiš "ATA password" v BIOSu, tvoj disk ti pa podpira strojno šifriranje.

@Matthai

Super ! Se veselim branja/gledanja.

kuglvinkl... razumem. No, problem z vgrajeno enkrpcijo je, da ji jaz ne zaupam. Pred časom so našli pri enih diskih napako (backdoor?), ko je bilo master geslo pri vseh isto, spreminjalo se je le userland geslo za ATA enkripcijo. Za resno varnost se jaz na to ne bi zanašal. Poleg tega kaj veš, kakšne backdoore bodo odkrili čez npr. 5 let...

Ampak glede na to, da ATA enkripcija ne upočasni diska, lahko daš oboje. Si predstavljaš, ko se nek NSA-jev forenzik prebije čez prvi nivo, potem pa ugotovi, je pred njim še full disk software encrpytion in po možnosti še encrypted file system... Neprecenljivo.

Zvezdica - načeloma bi moralo biti dovolj, vendar moraš vedeti, da nekateri programi (v glavnem sicer bolj sistemski) zapisujejo stvari v sistemske loge ali svoje loge zunaj userspacea. Poleg tega ti FDE prepreči "popravljanje" binaryev na disku.

Vprasanje:

imas službeni prenosnik z admin dostopom, vendar by the book ti prepovedo: uporabo v zasebne namene, priklop katerih koli ne službenih USB devices (kako to sploh kontrolirajo?), nalaganje programov. Poleg tega gor teče prg., ki zbira bog ve kasše vse podatke o zagnanih procesih in aplikacijah. Disk je ze službeno kriptiran, zato full disk encription odpade.

Torej si lahko omisliš TureCript hidden volume, pa recimo Chromovo incognito browsanje.

Kako varno je to dvoje ob predpostavki, da TureCript hidden volume ni nikoli mountan ko si na službenem intranetu in če zasebno surfas le od doma (z ali brez VPN-ja kjer se baje promet za intranet loči, tako da ne gre vsak brows preko VPN.)
Glede free programov pa je tako, da zadostna argumentacija za kaj ga rabis, verjetno vzdrži...

Da se razumemo, ne želim počei ali DL nič takega, a če človek presedi 10 ur za službenim računalnikom, je dokaj razumljivo, da vmes malo odtavaš po svoje.. Kako torej čim bolj usešno skriti "male grehe" zasebnega surfanja in par zasebnih datotek na službenem rač.?

Prebral, ampak mi ne potegne.

Diski podatke enostavno prepisujejo ene preko drugih, SSDji pa morajo podatke najprej pobrisati in potem iti direkt do vsake celice, ki se je sprostila in jo ponastaviti za ponovno pisanje in še najti primerno celico za novo pisanje, da se ne piše vedno v ene in iste celice. Pri nekriptirani enoti to deluje, ker sistem s pomočjo TRIM funkcije v ozadju ves čas čisti tiste prazne celice in jih pripravlja za ponovno pisanje zraven pa še ves čas skrbi, da se piše po vseh celicah enakomerno. Pri enkriptiranem SSDju pa to popolnoma odpove, ker nobena celica nikoli več ni prazna.
Rezultat je, da mora SSD pred vsakim pisanjem na kriptirano enoto SPROTI prazniti celice in jih pripravljati za ponovno pisanje, kar povprečno hitrost pisanja 4K datotek podaljša za minimalno 200%.
Hkrati pa se zaradi tega dogaja, da program, TrueCrypt ne dobi potrdila, da se je prepisovanje uspešno izvedlo in torej vse skupaj deluje bolj ali manj "na slepo". Zato je v gornjem linku omenjeno, da je varnost podatkov na kriptiranem SSD močno ogrožena.

Tale "potrdila" (sync?) in prepisovanje mi ne potegnejo. Ni mi tole logično sploh, po moje se tule Izi moti. Edino tu ima verjetno prav, da se zmanjša življenjska doba. Razen, če so v igri "spare" celice.

LeMoi je 20. avg 2012 ob 15:22 izjavil:

Torej si lahko omisliš TureCript hidden volume, pa recimo Chromovo incognito browsanje.

Kako varno je to dvoje ob predpostavki, da TureCript hidden volume ni nikoli mountan ko si na službenem intranetu in če zasebno surfas le od doma (z ali brez VPN-ja kjer se baje promet za intranet loči, tako da ne gre vsak brows preko VPN.)

Najboljše, da si nabaviš tablico/drug prenosnik. Če pa res en gre drugače, si lahko daš gor VirtualBox, virtualni disk naj bo na TC kontejnerju, znotraj njega pa VPN povezava v svet.

Ampak če ima šef keylogger, nisi naredil nič.

Tale "potrdila" (sync?) in prepisovanje mi ne potegnejo. Ni mi tole logično sploh, po moje se tule Izi moti. Edino tu ima verjetno prav, da se zmanjša življenjska doba. Razen, če so v igri "spare" celice.

Ni ti logično, torej se moti? Čuden način razmišljanja. Izi ima popolnoma prav - to da se ne pošilja TRIM pravilno in ostajajo celice polne ima zelo slab dolgoročni efekt na hitrost.

Domače branje: Solid-state revolution: in-depth on how SSDs really work @ ArsTechnica

LeMoi je 20. avg 2012 ob 15:22 izjavil:

Vprasanje:

imas službeni prenosnik z admin dostopom, vendar by the book ti prepovedo: uporabo v zasebne namene, priklop katerih koli ne službenih USB devices (kako to sploh kontrolirajo?), ...

Predvsem je tu problem v 'book-u' in prepovedih, ki so tam zapisane, saj niso najbolj življenjske.

Vsak delodajalec, ki ti da na razpolago prenosnik, to ne počne zato, da bo popoldne mularija na njemu igrala WOW ali pa še kaj hujšega. Vsak admin tudi točno ve, da pretirana 'zasebna raba' na dolgi rok bistveno poveča verjetnost kakšne okužbe z virusi in črvi. Tako je potem najlažje zapisati v 'book', da se prenosnik ne sme uporabljati za zasebne namene.

Do sem vse lepo in prav, vendar je potrebno pojem 'zasebne namene' natančno definirati, da kasneje ne prihaja do nesporazumov. Že tako se pravniki kregajo in trdijo, da delodajalec NE MORE prepovedati določene stopnje rabe računalnikov v zasebne namene, pri čemur so našli tudi potrditev na sodiščih.
Če tebi recimo nek žlahtnik pošlje mail na tvoj službeni naslov, namreč tudi to že spada pod 'zasebno rabo', ki pa tudi če bi jo želel, ne moreš preprečiti.

Jaz bi bolj ločil med rabo in ZLO-rabo. Čeprav je tudi zasebno zlo-rabo teško definirati, pa bi na nek način moral vsak pri sebi vedeti, kdaj je šel malo predaleč in počne reči, ki za katere mu delodajalec zagotovo ni dal prenosnika na voljo (npr. prenašanje torrentov). Če pa na drugi strani poslušaš internetni radio, na hitro plačaš še kakšno položnico preko Klik-a, pa dejansko nisi naredil nič takega, kar bi se lahko smatralo za zlorabljanje v zasebne namene.

Seveda veliko zavisi tudi od tega, v kakšni organizaciji si zaposlen, kakšno delovno mesto imaš in kako velik 'varnostni rizik' predstavljaš za organizacijo. V določenih organizacijah, ki so varnostno zelo občutljive, ne boš imel niti možnosti split-tunnelinga, ampak bo celotni promet (tudi brskanje po spletu) šlo preko VPN tunela skozi požarno pregrado podjetja, kjer se bo tudi ta promet kontroliral.

Same prepovedi tu ne koristijo dosti, če niso pospremljene z izobraževanjem, ki v uporabnikih vzpostavijo nekakšno zavednost o tem, kaj je varno in kaj ni. Če uporabniki ne razumejo potrebe, zaradi katere se je prepovedalo 'zasebno rabo', jo bodo prej ali slej poskusili zaobiti in pri tem še slabe vesti ne bodo imeli, saj mislijo, da se gre zgolj za kaprico delodajalca.

S temi službenimi sredstvi je situacija dokaj zakomplicirana. Na eni strani so last delodajalca, ki ima s tem materialne pravice, po drugi strani pa imaš pravice do zasebnosti delavca. Zakonodaja se sčasoma že tako komplicira okoli tega, da delodajalec brez tvoje vednosti malodane nebi smel niti servisirati svojega računalnika, kaj šele zavarovati dokaze, da si konkurentu pošiljal vroče informacije iz podjetja.

Ker izobraževanje na tem področju nikoli ne škoduje, bi ti priporočil, da se najaviš pri šefu informatike (če ste večja firma) ali adminu in z njim prediskutiraš te zadeve, ter se dogovoriš konkretno, kaj smeš in kaj nikakor ne smeš (se dodatno izobraziš), da si nebi nakopal kakšne nepotrebne probleme.
Pravila v 'book' se vpišejo 'for dummies', ker jim je drugače teško razložiti določene reči. Če pa se konkretno pogovoriš, pa lahko dobiš tudi čisto legitimen žegen odgovornih, da lahko še kakšno dodatno reč namestiš, ki morda res ni 100% za službeno rabo, ti pa bistveno olajša preživetje tistih 10 ur, ko gledaš v ekran. Če se v firmi varnostne standarde jemlje zelo resno, ti bodo celo črno na belem podali dovoljenje, da smeš še to pa ono zadevo dat gor.

S temi službenimi sredstvi je situacija dokaj zakomplicirana. Na eni strani so last delodajalca, ki ima s tem materialne pravice, po drugi strani pa imaš pravice do zasebnosti delavca. Zakonodaja se sčasoma že tako komplicira okoli tega, da delodajalec brez tvoje vednosti malodane nebi smel niti servisirati svojega računalnika, kaj šele zavarovati dokaze, da si konkurentu pošiljal vroče informacije iz podjetja.

Jaz v dogovoru z delodajalcem uporabljam lasten prenosnik, pa je mir. Ni pa vedno to mogoče...

Bom prebral, pojasni pa mi nekaj: kaj če imam na SSDju zbirko filmov, ki so gor shranjeni statično? Se pravi gor poknem 10 GB filmov in tega ne spreminjam več. Bo hitrost branja čez pol leta upadla?

Če nič drugega ne pišeš, pol ne. Če sem prav razumel (po površnem branju) je problem v enkripciji ta, da nikoli ne veš, kdaj je celica "prazna" - TRIM ne dela, SSD pa rata počasen. Tole okoli synca pa tud meni ni jasno...

Jaz imam rad Fire and forget rešitve. Strojno (on the fly (de/en)cripcija) podprt FDE mi to omogoča glede na občutljivost mojih podatkov. 128-bit je za NSA premalo (jaz sem far cry od tega:)), 256 je pa za leto/dve kul.

Treba je še vedet, da ko so podatki na SSDju zbrisanim, je to to. Skoraj nobenih možnosti ni več za ponovno vzpostavitev. IIRC je Matthai (al pa izi :) o tem že pisal, al ni bla celo novica.

Ja, tako sem mislil. Ampak TRIM pride na okoli zelo hitro. Še posebje, če ga ročno zaženeš.

Še to te lahko zbode v hrbet - windows 7 vse podatke kešira ko nor. Pravtako AV sistemi.

Sem že videl po 10+ enakih kopij dokumenta pri recoveriju, ki niti približno niso bile v "User" mapi

Skoraj za vsako urejanje; + Ustvarjanje office automatic recover backup + Ustvarjanje temp datotek

Npr. pri poštnih programih ti funkcija TRIM ne more omogočati varnosti ker je cel user folder en ogromen fajl, ki se samo dopolnjuje.

To sem mislil, da brez da lavfaš enkripcijo. Če jo maš preko se itak lahko obrišejo pod nosom.

Ja, približno, nekaj malenkosti sicer:

Torej bi bila to rešitev, a v tem primeru ima kontroler verjetno neko logiko, s katero sam, brez TRIM ukazov, premetava podatke med allocated & crypted space in unallocated space?

Ja - TRIM je namreč rešitev za to, da moderni filesystemi pri izbrisu samo popravijo vnos v tabeli datoteki, ne prepišejo pa datoteke z ničlami (kar bi bilo pri navadnih diskih neumno početje). Če pustiš nekaj prostora, na katerega OS nikoli ne bo pisal (ker tam ni particije) bo kontroler na SSDju to uporabljal za wear leveling in pisanje novih podatkov, kar malo mitigira problem ne-pošiljanja TRIMa. Isto se verjetno splača zavedati, da prihajajo novi SSDji ponavadi z nekaj rezerve (120GB imajo v resnici pogosto 128GB flasha) glih zaradi wear-levelinga in zato da lahko rezervne celice uporabijo ko začnejo "glavne" celice odmirati zaradi obrabe (tu se seveda spet pojavi problem - celice ponavadi postanejo nezapisljive, podatke pa ohranijo, kar zna biti hud problem kar se tiče leakanja podatkov).

Glede potrditve o zapisu pa tole... ja, uporabla se cache. In če ti zmanjka štroma, ter SSD nima baterije, se lahko podatki, ki so bili zapisani v cacheju ne zapišejo na SSD. Kar je seveda problem. Ampak ta problem je povsod, tudi na navadnem filesystemu. Edino to je bolj risky, da okvara na kriptirani napravi lahko za sabo potegne večji kup podatkov kot okvara na nekriptirani napravi...

Pri SSDjih je majhna razlika - ker je pisanje tako počasno in moraš vedno zapisati celoten blok je pogosto problem to, da operacijski sistemi zelo pogosto pošiljajo sync (oz. buffer flush) ukaz. Če bi SSDji vedno zapisali buffer na flash ko pride ta ukaz bi delali hudo počasneje kot namizni diski, zato SSD kontrolerji pogosto lažejo (torej, pride sync(), kontroler reče "OK" v resnici pa cachea ni flushnil na flash). Obenem pa imajo SSDji zaradi tega ker morajo pisati čimredkeje tudi večje količine medpomnilnika.
Posledično je izguba napajanja pri SSDju precej resnejši problem - kontroler ti o tem kaj je dejansko zapisano laže in v resnici nimaš načina kako izvedet kaj je bilo dejansko zapisano na flash, obenem pa imajo SSDji opaznoi večji buffer in veliko redkeje zapisujejo. Zato lahko ob izgubi napajanja izgubiš veliko več podatkov na SSDju kot na navadnem disku. Boljši SSDji to rešujejo tako, da imajo kondenzatorje, ki zagotovijo ob izgubi napajanja še dovolj elektrike za flush medpomnilnika. Enterprise modeli pa pridejo v večini kar z baterijami za točno ta primer.

Mavrik je 21. avg 2012 ob 11:38 izjavil:

Ja - TRIM je namreč rešitev za to, da moderni filesystemi pri izbrisu samo popravijo vnos v tabeli datoteki, ne prepišejo pa datoteke z ničlami (kar bi bilo pri navadnih diskih neumno početje).

V bistvu se s slednjim ne strinjam, ampak ja, mi je jasna logika.

Mavrik je 21. avg 2012 ob 11:38 izjavil:

Če pustiš nekaj prostora, na katerega OS nikoli ne bo pisal (ker tam ni particije) bo kontroler na SSDju to uporabljal za wear leveling in pisanje novih podatkov, kar malo mitigira problem ne-pošiljanja TRIMa.

OK, torej ko bom imel SSD naredim en kos nealociran in s tem problem malce omilim. V bistvu kar precej, ker veliki kosi sistema (knjižnice, kernel) se ne spreminjajo pogosto (se samo berejo, zapisujejo ne). OK, recimo... Ubuntu je itak mahnjen na updatanje kernelov...

Mavrik je 21. avg 2012 ob 11:38 izjavil:

(tu se seveda spet pojavi problem - celice ponavadi postanejo nezapisljive, podatke pa ohranijo, kar zna biti hud problem kar se tiče leakanja podatkov).

Tega se je treba ful zavedat.

Mavrik je 21. avg 2012 ob 11:38 izjavil:

pogosto lažejo (torej, pride sync(), kontroler reče "OK" v resnici pa cachea ni flushnil na flash). Obenem pa imajo SSDji zaradi tega ker morajo pisati čimredkeje tudi večje količine medpomnilnika.

Da, ampak ta problem je potem prisoten povsod, tudi na navadnem FSju... Pa torej vprašanje. Če podatke zapišeš, rečeš sync in nato skušaš prebrati... bo kontroler toliko pameten, da ti bo vrnil podatke iz cacheja, ali jih bo šel dejansko zapisat?

Če prvo, bi lahko prej bral neke druge podatke, ki jih nima v cacheju in potem spet te originalne...

OK, torej je treba pogledat velikost medpomnilnika in iti prebrati druge podatke, ki o večji od medpomnilnika, potem pa še enkrat te podatke, ki smo jih zapisali....

Da se. Backup vsega. Nato postaviš šifriran sistem na novo, zaženeš z liveCD, mountaš kripto diske, skopiraš /, /home, itd. iz backupa na kripto diske, se chrootneš, popraviš /etc/fstab in /etc/crypttab, poženeš update-initramfs in rebootneš.

Je pa precej zajeban postopek, ena napaka, pa si tam, kjer ni muh. Ampak se da izvesti, sem izvedel že večkrat. Postopek je pa opisan v članku na Slo-Techu o šifriranju celotnega sistema. Sicer za starejši Ubuntu, ampak pač prilagodiš za novejši sistem.

Prebral.

BTW, zato pa morajo biti gesla, ki so hashirana dolga nad 32 znakov. O tem sicer nisem pisal, ampak je neka matematična fora kako se hashing obnaša pod in nad to vrednostjo.

SplitCookie je 22. avg 2012 ob 07:44 izjavil:

Še to bi vprašal kakor je bilo omenjeno gor:
Kakšna je možnost da se ti kriptirani sistem popolnoma sesuje zaradi napake pri zapisovanju ? (Izpad napajanja, včasih mnogo potreben reset)

Ni problemov v praksi. Meni včasih zmanjka baterije, tudi reset stisnem, pa še ni bilo problemov.

SplitCookie je 22. avg 2012 ob 07:44 izjavil:

Drugo vprašanje:
Kako kritični so kriptirani virtualci ?

Zelo. ker virtualcem manjka entropije in so šifrirni ključi generirani predvidljivo.

SplitCookie je 22. avg 2012 ob 07:44 izjavil:

Sama enkripcija znotraj virtualnega diska - verjetno pri zagnanem in locked OS-ju JE "zlomljiva" s memory dump-om ?

Da in to razmeroma enostavno.

SplitCookie je 22. avg 2012 ob 07:44 izjavil:

Če zakriptiram image takega diska, katerega nato virtualec odpre s TrueCrypt-om - sem enako ranljiv pri eksternem napadu. Mogoče celo internem preko programskih leakov ?

Da, memory dump, pa se potem poišče vzorce ključev in extracta ključe iz RAm-a.

SplitCookie je 22. avg 2012 ob 07:44 izjavil:

Ali je možno dešifrirne ključe za 'diske' shranjevati v cachu cpu-ja ? Tako bi zadeva postala deloma odporna na reboot and dump napade pod pogojem da se cache flushne?

Aha. Bo to tema posebnega prispevka. Načeloma rabiš i7 ali vsaj i5 procesor. Problem je le, da razen proof of concept ni neke pametne kode, ki bi bila implementirana v obstoječi crypto software.

Kaj pa kaj v stilu Lightweight Portable Security @ Wikipedia

Boot from USB, lavfanje v ramu in nobenega shranjevanja podatkov kamorkoli
A te tako lahko sploh privijejo za npr. childporn na sodišču, če uporabnik uporablja izključno live-stream servise ? Ali tisti raje uporabljajo zakupljen privaten server do katerega VNC-jajo ?
Nekaj je bilo na temo, da chached stuff velja enako kakor downloaded - bi tipi znali kaj zbrkljati na to temo ?

vseeno trdim, da splet ni preplavljen z otroško pornografijo.

No ja, ko sem jaz pred leti pisal članek o tem, je bilo tega na usenetu kolikor hočeš, brez težav si dobil tudi na muli, torrentih ... Na Siolu jih je skoraj kap, ko sem jim pokazal, kakšne novičarske skupine prenašajo.

O.