Pametnejši

Ramon dekers je 17. feb 2012 ob 18:38 izjavil:

eh daj no zresni. Mogoče bi bilo fino da greš še malo pokukat na ostale fakultete, tako lahko primerjaš in opaziš da ste vi bolj kot ne otroci v peskovniku. Samo za primerjavo MJP je skoraj tako obsežen kot 2 ali 3 letnika na fdvju.

Prašte Žigata, vam bo on povedal

Kaj pa ce bi ti za spremembo upošteval svoj nasvet?


Preden fantaziraš po slo-techu.

opeter je 17. feb 2012 ob 19:12 izjavil:

Vprašanje je bolj, zakaj hočeš postati pametnejši. Nekje sem bral, da je butast človek v osnovi bolj srečen.

Se čist strinjam.



Sicer pa, če hočeš biti pameten, pojdi med neumen folk. Če misliš, da si pameten, pojdi obiskat nekoga ki ima par doktoratov narjenih pa boš hitro neumen.
Če si neumen, pojdi obiskat duševno prizate ljudi. Ker car boš šele tam izpadel

Biti pameten je lahko zelo dvoumen pojem.

Polek tega si lahko zelo pameten na enem področju in na drugem totalno nesposoben. Kot sem že omenila, banalni primer - savantje. Če posplošujemo zadeve (možno samo pameten in neumen) se pravi, oni so kaj??

GoodSatanist je 19. feb 2012 ob 05:44 izjavil:

William James Sidis je imel IQ > 300, pa ni razen tega dejstva naredil/napisal/izumil nič omembe vrednega. Sicer je v svojih mlajših letih precej razturaval, pri 30ih in naprej pa vozil taksi in bluzil.

Jaz si tole razlagam nekako takole.

Predstavljaj si, da si genij. Velik pritisk s strani javnosti, ki od tebe veliko pričakuje, ogromno dela, vsi okoli tebe so neumni oziroma lahko vodljivi. Kaj se dogaja v tvoji glavi tako ali tako nihče ne razume. Živiš v svojem svetu, ki je vsem popolnoma tuj.

Geniji se svoje pameti zavedajo. V večini primerov se počutijo odgovorne, saj vedo, da so edni, ki lahko nekaj velikega pogruntajo, naredijo, spremenijo. Vplivajo lahko na celotno človeštvo. Dober občutek, kaj ne?

Med temi izjemami pa so seveda še izjeme. Zakaj bi se neki matral in se obremenjeval s takimi in drugačnimi problemi, ko pa lahko svojo pamet izkoriščaš za to, da ti je preprosto lepo v življenju.

Ali je to prav ali ne, kdo smo mi, da bomo sodili druge, kako naj živijo svoja življenja.

Ne meri niti čustvene inteligence, niti ustvarjalnosti namreč.

Včasih sem res len ja. Včasih pa tudi ne. Ampak zdi se mi, da pač za svoj trud ne dobim dovolj, zato - zakaj bi se trudil. Preprosto - zakaj pa? Če bi mi kdo plačal jurja evrov pa da bi znal naredit, kar se zahteva, pa bi ane.

IQ testi merijo precej ozek spekter človekove sposobnosti. Pač, ena od neštetih lastnosti, ki vplivajo na uspeh posameznika.

Mogoče je nesorazmerno visok IQ celo slabost. Je kar stresno, če se zavedaš, da imaš visok potencial ampak si prelen, da bi ga uresničil.

GoodSatanist je 20. feb 2012 ob 17:58 izjavil:

Ampak zdi se mi, da pač za svoj trud ne dobim dovolj, zato - zakaj bi se trudil. Preprosto - zakaj pa? Če bi mi kdo plačal jurja evrov pa da bi znal naredit, kar se zahteva, pa bi ane.

Kolikor vem, je ta zadeva samo na recept.

edit: direct link

guest #44 je 30. apr 2012 ob 13:47 izjavil:

Moja šošolka ni enkrat odprla učbenika od matematike, pa je že vse poštekala iz samo poslušanja profesorja.

Tudi moj sošolc. Potem je pa priše na faks, kjer bi moral odpreti knjigo, se vsest za mizo ter se učiti pa ni šlo. Tega ni znal in ni naredil niti 1.letnika.

Nihče te na faksu ne priklene na določenega profesorja ali asistenta. Če ti podajanje snovi pri enem ni všeč, greš na predavanja drugega.

VelikiTun je 30. apr 2012 ob 14:06 izjavil:

Nihče te na faksu ne priklene na določenega profesorja ali asistenta. Če ti podajanje snovi pri enem ni všeč, greš na predavanja drugega.

Se ne motiš, to sm kasneje ko sm nardil izpit in uvidel da le nisem tako trd v glavo kot sem sprva mislil spoznal tud sam. Ampak jebiga zdej, po vojni smo vsi generali.

Z ustreznim treningom je možno izboljšati rezultat na testu inteligence - tukaj mislim na neverbalne variante tipa Ravenove progresivne matrice - do 20 točk.

Kljub vsemu niste pametnejši niti za ščepec. Na uspeh v življenju bolj vplivata trdo delo in vztrajnost.

lol, če bi kdo kaj dejansko prebral, bi imeli eno stran receptov namesto treh strani osebnih mnenj... svašta, mate energije za nakladanje...

kr1ženska je 30. apr 2012 ob 13:55 izjavil:

guest #44 je 30. apr 2012 ob 13:47 izjavil:

Moja šošolka ni enkrat odprla učbenika od matematike, pa je že vse poštekala iz samo poslušanja profesorja.

Tudi moj sošolc. Potem je pa priše na faks, kjer bi moral odpreti knjigo, se vsest za mizo ter se učiti pa ni šlo. Tega ni znal in ni naredil niti 1.letnika.

Diplomirala je v roku z visokim povprečjem enega težjih (tehničnih) faksov.

glede tablet, zadeva je znana kot akademski doping in uporabljena predvsem med študenti na tehniških faxih. sošolec se je tako zdravil zaradi "prehrambenih motenj". zadeva pa drugače deluje... stranski učinki? nevem in verjetno tud v tem obdobju nobenga od študentov mita, hrvarda, princetona, fmfja :P ne zanima. se mi zdi bolj aktualno to vpr. pri tistih, ki jemljejo to na dolgi rok, torej profesorji inu asistenti. bojo to zanimive študije čez par let :)

BCSman je 30. apr 2012 ob 16:40 izjavil:

pa kak bo to matematik če rabi tablete proti hiperaktivnosti da se lahko usede pred učbenik in osredotoči na snov. a obstaja kaka legalna pot za nakup ritalina? zakaj mi država ne dovoli da sem uspešnejši pri študiju s pomočjo teh tablet, ki sploh nimajo nekih fizičnih stranskih učinkov?

jaz mam isti problem, edino kar narediš je da sprejmeš da boš moral imeti več pavz!

Dobr opiše kako deluje

Jebeš biološko inteligenco, jz bom raje šparal za nov procesor in to ne mislim za desktopa

GoodSatanist je 19. feb 2012 ob 05:44 izjavil:

William James Sidis je imel IQ > 300, pa ni razen tega dejstva naredil/napisal/izumil nič omembe vrednega. Sicer je v svojih mlajših letih precej razturaval, pri 30ih in naprej pa vozil taksi in bluzil.

Jaz ga popolnoma razumem. Jaz sem v SŠ zdelal FI in MA brez učenja doma (pri fiziki nisem dobil nižje ocene od 5 v štirih letih), doštudiral fiziko s pravdobrim povprečjem (če mi neka snov ni všeč, se je ne bom primerno naučil, ker se mi ne da), trenutno se ukvarjam na področju delcev, a če povem po resnici, se zaradi tega ne štejem ravno med pametne. Dosti več mi pomeni "občutenje" sveta, izkustvo, opazovanje in diskusija z ljudmi, eksperimentiranje z vsemi mogočimi hobiji, razmišljanje o svetu, življenju, smrti, itd. Zase ne morem trditi, da se bom vedno s tem ukvarjal po poklicu, ker me po eni strani grozno privlačijo kakšni bolj prvinski poklici oz. dejavnosti.

Aja, pa še tole. Ne glede na to kako se mogoče sliši samovšečno, zase menim, da sem pameten. Ne na "Sidis" ali "Einstein" način pameten, ampak imam dobro mero čustvene inteligence, ki se kaže v medosebnih odnosih, tip službe tudi nekaj pokaže, najpomembnejši se mi zdi pa moj odnos in videnje sveta. Ljudje, ceniti se morate in poznati svojo vrednost.

Glede pripomočkov za "pridobivanje pameti" pa samo to: današnji svet bi deloval le na instant - tukaj, takoj sedaj, čimveč,... Nobena kemija vam ne bo izoblikovala zrelega pogleda na svet in ljudi, nobena kemija ne bo pomagala, da boste razumeli kvantno mehaniko in nasploh nobena kemija ne bo pripomogla, da se boste počutili v svoji koži.

kr1ženska je 30. apr 2012 ob 13:55 izjavil:

guest #44 je 30. apr 2012 ob 13:47 izjavil:

Moja šošolka ni enkrat odprla učbenika od matematike, pa je že vse poštekala iz samo poslušanja profesorja.

Tudi moj sošolc. Potem je pa priše na faks, kjer bi moral odpreti knjigo, se vsest za mizo ter se učiti pa ni šlo. Tega ni znal in ni naredil niti 1.letnika.

Tut jest sem mel same petke pri matematiki na gimnaziji in enako nisem naredil prvega letnika FRI. Sicer v srednji sem vsak dan naredil domačo nalogo, brez tega tut ne gre.
Ampak tut z višjo šolo se da preživet, pač nismo vsi za sedenje za knjigami, pa tud bolj kot samo intelektualno delo cel dan za računalnikom mi je všeč kombinacija z (lažjim) fizičnim delom.
Zdej mam pa tut en teden frej, sem že hotel prebrat kakšno knjigo, ampak preprosto ne najdem časa. Še za branje revij in časopisa se moram včasih prav prisilit.