Pomoč in skrb za neznanca (efekt opazovalca)

Jaz zbiram zamaške za nekega otroka.
Na ulici dam kdaj pa kdaj kakšen evro. Ne odobravam pa pomoči kot je npr. bila ta teden na Tedniku, ko je imela ženska 15 otrok. To je zame malomarnost, v 21. stoletju ko kontracepcijo dobiš na vsakem vogalu pa gre potem še takole jamrat.
Kdor nima ne jamra, to so mi že stari starši povedal.

V sloveniji Pahor uvedel, da vsaka pomoč nesorodniku delo na črno.
Ekonomisti pa še zagovarjajo, da to kradeš kruh zdravstvenim zavodom. Ni kaj, taki primeri bodo odslej še bolj pogosti.

Morda pa so ti mimoidoči že kdaj naleteli na tako skrito kamero in se jim zato ne ljubi več ubadati s tem?
Taka ''raziskava'' naredi več škode kot koristi. Še tisti ki so sedaj pristopili drugič ne bojo več.

Jap.. I`m agree. Dogodek na Kitajskem s tisto deklico in takšno osveščanje ima gotovo pozitiven učinek.. Hudič je, ker ljudje o teh situacijah nikoli ne razmišljajo in niso pripravljeni, zato pač bystander effect prevlada.
IMO je tut jeba, ker v večini primerov, ko naletimo na takšne primere, gre za pijanca, in pol če je sredi dneva in če je tip pri sebi in ne zmrzuje do smrti, potem mu najbrž niti ni nujno treba pristopiti, saj skoraj zagotovo potrebuje le par ur za streznitev. Ali pač? Konec koncev lahko gre pri teh istih simptomih za kaj hujšega (možganska kap, ipd). Škoditi ne more, pa vendar obstaja ta dvom, ki te lahko opere vsakršne dolžnosti. Če je tip na videz še brezdomec, potem si lahko - koliko? - 99.9% prepričan, da gre "le" za alkohol?

No, ko se zavedaš te krute narave človeške psihe, pa je vsekakor lepo, da samo en novi rule uvedeš pri sebi, da boš v vsakem primeru pristopil k osebi v stiski, no matter what, brez razmišljanja.. Samo en "if stavek" - If oseba v stiski = pristopi in vprašaj "all right, mate?". :)

Vsak se briga zase in to je to.

Kaj češ se ukvarjati z nekimi klošarji etc, ko že veš da vse kar jim daš bodo zagonili za pijačo.

V primeru težav pa pokličeš prijatelje, saj zato jih imaš.

Ali pa se dandanes ljudje še zdaleč ne želijo ukvarjati s problemi drugih, kajpak zastonj (smo večinoma taka družba, le da si nekateri nočejo tega priznati). Nato pa še zapisnik za policijo, pa še kaj se najde. Cel dopoldan zgubiš da človeku pomagaš. Potem morda te še enkrat kasneje gnjavijo kot očividca da še enkrat sklobasaš detajle. Kdor to doživi de bo niti posmislil da bo še kdaj pomagal pod načinom razmišljanja: Naj se nekdo drug j.... s tem nimam "časa" za to.
Enkrat je bilo tudi sporno ali nekdo ki pristopi na pomoč je tudi odgovoren v primeru nepravilnega nudenja prve pomoči. Če to drži, moreš pa res bit prava duša, da se spustiš v rizik, da za humano pomoč nato dobiš še civilno tožbo za "nagrado".

Zakaj nudit pomoč:
- Duševni mir in občutek da si storil nekaj dobrega
Zakaj ne:
- 1001 komplikacija
- zguba časa
- možnost tožb in obiskov policeje (birokracija)
- pa še kaj se najde

Ker "modernemu" preračunjivemu materialističnemu človeku ki nikoli nima časa (to si sam sebi pravi) nekako odgovarja tolažba tipa: Sej bo že nekdo priskočil na pomoč....
se to pač redno dogaja in nato gre množica le mimo. Nekateri pa se tolažijo s tem na nimajo 3 čiste o nudenju pomoči tako da raje ne "tvegajo" pomagat da ne bo še slabše.
Ni neke velike sci-fi v temu.

Poznam ko je en pri nas med sprehodom videl nekoga ki je visel z drevesa(se je obesu),po dolgotrajnem obisku pp je rekel da če ma vsakmu drevesu ker visi ne pokliče več policije...

M@73Y je 14. dec 2011 ob 10:20 izjavil:

Jaz zbiram zamaške za nekega otroka.
Na ulici dam kdaj pa kdaj kakšen evro. Ne odobravam pa pomoči kot je npr. bila ta teden na Tedniku, ko je imela ženska 15 otrok. To je zame malomarnost, v 21. stoletju ko kontracepcijo dobiš na vsakem vogalu pa gre potem še takole jamrat.
Kdor nima ne jamra, to so mi že stari starši povedal.

To, glede njene neodgovornosti, je sicer stvar CSD. V vsakem primeru pa si otroci ZASLUŽIJO pomoč. Če ti je všeč ali pa ne.

Jaz osebno sem že tvegal povračilo stroškov, ker sem klical reševalce, ko sem dobil ležati negibnega pijanega 70 ali 80-letnega starčka, ki je sicer dihal in imel pulz. Imel je pa rahlo pomodrele ustnice in obtolčeno glavo. Zdravnica je poklicala policijo, ki ga je pospremila (odnesla) domov. Glede zdiranja nadme pa nisem ostal dolžan ne policiji ne zdravnici, ki sem jo med drugim tudi zatožil!

Glej no glej!
Nekatere države imajo celo zakon o tem da moraš pomagat neznancu, če je v ogroženem položaju.
Duty to rescue @ Wikipedia

Albania, Austria,[24] Belgium, Brazil, Bulgaria, Croatia,[25] Czech Republic, Denmark, Finland, France,[26] Germany,[27] Greece, Hungary, Iceland, Italy, the Netherlands, Norway, Portugal, Russia, Serbia, Spain, and Switzerland.

Nagi Bator je 14. dec 2011 ob 18:39 izjavil:

Amapk, da nihce ni pristopil, ko je tip klical na pomoc je pa bolano.
Osebno ne razmisljam o posledicah in ko nekdo popolnoma nemocen na licu mesta rabi pomoc, pomagam.
Nekaj let nazaj nisem mogel verjeti, kako brez kancka clovecnosti se ljudje vozijo mimo prometne nesrece,
v kateri so ljudje bili ujeti v avtomobilu, iz katerega se je kadil dim. Dobesedno sem moral z lastnim telesom ustavit
momovozec promet, preden je nekdo bil pripravljen pomagat. Nato je seveda prevladal drug nagon,
ki ga vidimo tudi v filmu in so se ustavili tudi ostali.
Tisti, ki niso pripravljeni pomagati, si naj samo predstavljajo sebe v situaciji, ko bodo potrebovali takojsnjo pomoc
in jih nihce ne bo niti pogledal. In samo vprasanje casa je, kdaj se bo vsak srecal s tem problemom!

In. Če spizdiš bodo pa kaj naredili ?

Ne zdi se mi spet tako hudo. Pri vseh prometnih nesrecah, na ketere sem naletel, je bilo se prevec ljudi, ki so zeleli pomagat. Edino v mestih ne, ampak tam so nesrece bolj materialne in prevec prometa, da bi kar ustavil kolono in nagnal vse pomagat.

Enako cloveku na ulici. Vecinoma, ce je bilo vec ljudi okoli, se je vedno kdo nasel, ki je pomagal, obicajno vec, se posebej, ko se je nekdo ze opogumil. Kar pa se tice pijancev, sem imel nekaj teh zadev. Eni so res kronicni, nekateri pa se napijejo tu in tam, enkrat prevec. Ti ne ves, kdo je tak in kdo ne, torej je zelo dobro, ce se prepricas. Pac tvegas cas in zivce, ampak si ne predstavljam, kako bi zivel z mislijo, da je nekdo umrl, jaz pa nisem niti preveril, ce rabi pomoc.

Moj primer. Sredi noci okoli bozica sem se vracal domov, nekje -7 stopinj. In v enem grmovju v temi se mi je zdelo, da sem videl noge, zelo nedolocno. Nisem se niti ustavil, ampak me pri hoji naprej zrlo in sem se po 100 metrih obrnil. Nasel sem 14 letnika, povsem pijanega, brez odziva. Po 15 minutah miganja, masiranja in vsega mogocega sem ga malo spravil k sebi (ni se bilo telefonov pri roki, leta 2001..). Ugotovil sem, da je brat mojega bivsega sosolca in sem ga zvlekel do doma.

Ne recem, da bi clovek umrl, ampak lahko pa bi. Ne zamisljam si, kako bi se pocutil, ko bi izvedel, da je nekdo umrl, ker se nisem obrnil ...

Po zelji technolog. Ko bo tvoj sin ob nepravem casu spil prevec, kar slej ko prej stori vsak mulec enkrat, ti bo prekleto vseeno, kdo mu ni ali je sipal alkohol po grlu, ti pa ne bo vseeno, da si je nekdo vzel cas in ti ga privlekel domov.

Svoj cas zapravljam za nesteto stvari in me v takih primerih zanj le malo briga. Ce samo pogledam ta forum, koliko ljudi si brezplacno pomaga med seboj, nekateri veliko vec dajo, kot dobijo, pa se zmerom so tu, velikokrat morajo svojo pomoc celo zagovarjat pred troli ...

O tozbah pa, se nikoli nisem slisal za nikogar, da bi bil sankcioniran zaradi dobronamerne pomoci, slisim izkljucno urbane legende o tem, na drugi strani pa slisim veliko o ljudeh, ki so pomagali on o hvaleznih ljudeh, ki so bili pomoci delezni. Vsak se pa naj sam odloci, le strasit ni treba drugih o receh, ki skoraj ne obstajajo.

Ne, nikakor ne dojamem. Bi sem tam in sem si vzel nekaj casa. To je vse in kasneje se mi ni bilo potrebno nic vec sprasevati. Vsak dan se zgodi kaj takega, da bi lahko pomagal, pa ne, ker bodisi nisem tam ali za to sploh ne vem. In za take reci se ne sekiram, saj je vendar jasno zakaj.

Ce pa vidim, da bi moja pomoc bila potrebna, pa se prav tako ne sprasujem dosti o "posledicah" investiranja svojega casa ...

Ni potrebe po ekstremih in posebni filozofiji, ce lahko, pac pomagam in enako svetujem drugim. Primer o pijanem mulcu sem podal, ker je dokaz, da lahko vsak resi zivljenje nekomu, ce mu je le mar za to.

In se o dreku. Ta drek danes studira in ima povsem fino zivljenje. Dvomim, da se sploh spomni, da ga je nekdo enkrat spravil domov in mogoce celo resil zivljenje. O tem ne ve nihce nic, nikoli nisem omenil niti bratu. Pa vseeno se dobro pocutim, ko vidim, da mu gre. Tisti 2 uri pred 10 leti sta temu cloveku, ki ga ti mesas z drekom, omogocili nadaljnje normalno zivljenje.Ni potrebe, da se vsaka napaka konca na najhujsi mozen nacin, kot tudi ni potrebe, da nekdo rece, saj si je sam kriv, da je umrl, kaj pa je pil. Ni logike in takega nacina ne morem sprejeti.

To je zadnji odgovor na taksno vprasanje, da ne bi narobe razumel molka kasneje.

Ne bi se pocutil krivega, ceprav bi pomislil, da sem sel mimo, ko je nekdo delal samomor. Nisem indiferenten do smrti, ne lastne ne tuje.

Eno je, da pomagam, ko vidim, da bi moja pomoc lahko bila potrebna (pomagati starejsi osebi, prijatelju, ponesrecencu, nekomu, ki je v nevarnosti ...), drugo pa je, da razmisljas o tem, komu vse bi lahko pomagal, pa mu nisi mogel. Jaz o tem ne razmisljam, ker bi bilo to absurdno. To bi bila okvara, zrela za psihologa, saj bi ovirala normalno funkcioniranje. Konec koncev teoreticno lahko pomagas tisocem ljudem po svetu, pa jim ne. In za to se ne cutim krivega.

Ne vem, kako bi ti razlozil, namrec povprecen clovek razume preprosto povedano razlago, da pomagam, ko lahko, ko vidim potrebo, se pa ne sekiram, ko ne morem (bodisi ne vem za primer, ne vidim, bi prevec prizadelo moje lastno zivljenje in se n ostalih razlogov). Nikakor pa ne smatram morebitnega zapravljanja casa nekajkrat v svojem zivljenju za preveliko ceno pomoci.

Ne vem, kaj bi se napisal, razen mogoce to, da sem v zivljenju ze ogromnokrat pristopil h komu in mu pomagal in glej ga zlomka, mnogo ljudi je nesebicno pomagalo tudi meni. Nimam se za dobrega cloveka, vsekakor pa imam precej cisto vest, kar se tice pomoci drugim. In to je tisto, kar mi edino steje.

http://www.zurnal24.si/nesreca-v-nesrec...

Zaključek "modernega" človeka je: se ne splača.
Prosim, preselite me nazaj v prazgodovino.

Ne rečem da je lepo, bi se pa dalo razumet, z orenk rezervo seveda, še bulj tam na Kitajskem. Špekuliram, da gre za predvsem za podzavestni nagon "ostati iz težav" v smislu, ko v temni ulici srečaš skupino roparjev (posiljevalcev, težakov, pijancev, nadležnežev, psihopatov), ki obdeluje "stranko," najbrž se ne boš šel batmana (če nisi lih čak noris).
Pri kitajcih je ta nagon zaradi pač njihove trenutne kulture še toliko izrazitejši, ergo še več indiferentnosti v takih primerih. IMHO seveda.

Zakaj mislite, da je v revnejših državah skrb za sočloveka večja? Npr, na podeželju bi ti povsej vrjetnosti ljudje hitreje priskočili na pomoč kot v velikem mestu kjer je 100x več ljudi?