Ženske, S.P. ter porodniška (je glupa država ali sestra?)

Zaradi takega načina razmišljanja je država danes v riti. Veliko ljudi ima kupe denarja, nihče pa se ne vpraša od kje jim.

Kaj točno ima ta žolč s tem, da je nekdo s.p. in carju daje nadpovprečno veliko denarja? Če že, bi moral biti žolčen na tiste, ki dajejo minimum, ker bi lahko več. Pa še pri tistih je to pač njihova lastna izbira, ki jim je ne moreš oporekati. So se pač odločili, kot so se odločili.

Drugače pa je situacija jasna... čim manj za prispevke, ker pokojnine iz tega tako ali tako ne bo nič in čim več v racionalne stroške, da je "profita" manj.

Potem pa pri tehle pridejo "stara leta", z njimi pa jok in stok, ko jih večina ugotovi, da niso ničesar prihranili, posla več ne morejo voditi, penzija pa 150€.

Da, da. Tale "racionalnost" ima pri nas v povprečju jako racionalno obliko...

Vse napovedi o "penzije ne boš nikoli videl" so predvsem self-fulfilling prophecy. Če bo dovolj ljudi verjelo v to, potem bo sistem res razpadel, s čemer se bo napoved uresničila. Če pa se sistema z razlagami o temu "kako ga ni" ne rušiš, pa ni razloga, da ne bi verjel, da boš pokojnino lahko prejemal.

Je pač tako, da je zaupanje v prihodnost osnovano na "zaupanju", ki ga država v tem trenutku res ne uživa. Ne vem pa od kje ljudem ideja, da so zasebne finančne ustanove kaj bolj vredne zaupanja. Sam bi rekel, da prej manj.

Kot vedno v takšnih temah, trdno stojim na stališču, da se lahko pokojninski sistem preoblikuje tudi v kakšnega drugačnega, vendar pa morajo predlagatelji razumeti (oziroma priznati), da je to možno samo v obliki procesa, ki bo trajal najmanj celotno generacijo. Kakršne koli hitre rešitve bodo breme izplačevanja pokojnin obstoječim upokojencem samo prenesle v drugačno obliko financiranja in s tem izničile kakršne koli trenutne prihranke na katere morda nekdo računa.

To pomeni, da lahko pokojninski sistem spreminjamo kvečjemu zato, da bo našim otrokom ali vnukom drugače (upam, da bolje), nam samim pa se ne bo spremenilo kaj dosti.

Torej oblika zaposlitve brez pokojninskih prispevkov in na to vezanih kasnejših ugodnosti. Saj nekaj takšnega počne večina s.p.-jev, potem pa jokajo, ko ugotovijo, da so se zafrknili. Ne vidim pa razloga zakaj se bi delež tistih, ki "se zafrknejo" skozi čas kaj bistveno znižal. Nekako se mi dozdeva, da so deleži neumnosti v povprečju skozi čas bolj ali manj enaki.

Če pa hočeš, pa lahko že sedaj preko s.p.-ja v veliki meri upravljaš s svojo usodo veliko bolje, kot pa neposredno zaposlen. Ni pa to enostavno ali pa brez tveganj. To pa ne.

Pa tudi izvedba predloga ni ravno enostavna, saj ti (verjetno) ne moreš 100% izstopiti v tem trenutku, ker država še vedno jamči, da bodo današnje pokojnine izplačane iz tega, kar se prispeva danes. Torej je znova govora o prehodnem obdobju X desetletih v katerem vedno mlajši vplačujejo vedno manjši delež s čemer se blagajna po obsegu počasi krči. Ravno tako pa prosto prehajanje notri in ven ni optimalno in bi takšen sistem v relativno kratkem času razpadel. Že ena splošna ideja, da "ni vzdržen in pokojnin ne bo", bo ljudi nagnala ven in sistem po posledično izpolnil to napoved, ki ga bo uničila.

Niso pa pokojnine neposredno povezane s problematiko, ki se jo ureja preko ZZZS oziroma otroških/bolniških/... drugih sprotnih nadomestil. Vsaj za zdravstveno obstajajo zelo dobri razlogi, da je sistem "prisilen" in ne "opcijski".

Vem da v tem trenutku tega ne morem, niti ne pravim tega. Pravim samo kaj bi jaz naredil, če bi obstajale te možnosti, ki sem jih navedel. To kdo in koliko se jih je zaHebalo in koliko ne me sploh ne zanima.

Vidiš, to je naša najlepša lastnost. Pristop v smislu "jaz bi pobral, kar lahko", nikjer pa razmisleka, da če že sam nimam boljših možnosti, kako bi jih omogočil svojim potomcem.

Potem pa imamo nihanja med radikalnimi in neuresničljivimi idejami (ker sebično želijo ljudje koristi zase) in ohranjanjem slabega zatečenega stanja (ker sebično želijo ljudje koristi zase). Začarn krog, iz katerega bo šlo ven samo z globokimi rezi, ki pa bodo večini jasno pokazali zakaj je to na dolgi rok dobro za vse prihodnje rodove.

Jaz sem mnenja, da lahko za svoje prihranke bolje poskrbim kot to zame dela država in to je vse kar tukaj šteje.

Če gledaš državo kot "hranilnico", potem res.

Praviš, da država jamči... ja jamči do bankrota, ob bankrotu pa se ta jamstva lahko bistveno preoblikujejo in terjatve v veliki meri odpišejo, to verjetno veš.

Hehe... kdo pa je upnik države? Ti in jaz zagotovo ne, razen če sva kupovala državne delnice ali dajala državnim podjetjem kredite.

Bankrot res pomeni likvidnostne težave, vendar pa se še v bankrotu država znajde tako, da začne tiskati lastno valuto, ki je navzven res ničvredna, navznoter pa omogoča nakupovanje osnovnih potrebščin potrebnih za preživetje in ostalih "notranjih" storitev. Bilo bi hudo, ni pa konec sveta in še vedno boš imel to, kar ti država jamči.

V primeru bankrotirane zasebne zavarovalnice ali sklada (kar je mnogo bolj pogost pojav), pa dobiš samo še prst v ... Ti potem res ne morejo ničesar več storiti.

To, kar te bi dejansko lahko prikrajšalo za pokojnino, bi bile takojšnja sprememba pokojninskega sistema, prenehanje države v smislu okupacije s strani tuje sile ali pa propad države v smislu kakšne Somalije ali Afganistana.

Obstaja verjetnost večja od 0, vendar pa boš v takšnih okoliščinah verjetno bolj preokupiran s postavljanjem begunskega šotora v kakšni drugi deželi, kot pa s problemom vzdržnosti pokojninskega sistema.

BlaY0 je 27. jun 2011 ob 23:58 izjavil:

Zase govori...

Ti mogoče bi še že držal reda, vendar vsak ki se ne bi, bi postal socialni problem.

Ni tako preprosto. In kaj če se napačno odločijo, jih bomo pustili kar trpet?

In kaj če iz obupa začnejo krast in streljat okoli. Boš povišal proračuna za policijo ali za socialno pomoč?

Zakaj, zato ker je navajen na nekaj, kar je bilo pri nas samoumevno. Pomembno je bilo da si delal in da si bil priden, kakšen je bil efekt ni nikogar interesiralo. Skratka delal si zaradi dela in dočakal si penzijo... lagano sportski brez prevelikega umskega naprezanja.

Ta zgodba se (pre)počasi zaključuje. Ne glede na hrkanje sindikatov bodo tisti, ki so na minimalcu, dobili ven tako malo, da tudi penzija več ne bo kakšna posebna "odrešitev od dela". Skratka lahko si priden in delaven, pa to še ne pomeni, da boš od tega imel veliko.

Dobrih plač (in z njimi povezanih visokih prispevkov) je pri nas za "pridne nedelavce" vedno manj in tako ta argument pač več nima teže.

Mi bi bilo dokaj vseeno, ker ne bi bil več del tega sistema. Še enkrat pa poudarjam, da bi bil prostovoljna varianta tista, ki bi omogočala, da bi taki kot jaz izstopili, tisti pa ki zase mislijo da sami tega ne bi zmogli, bi pač ostali v tem sistemu socialne paradigme.

Tudi, če bi lahko izstopil iz tega pod-sistema, ne boš mogel izstopiti iz sistema kot takšnega, če se ne boš odselil v tujino. V primeru, da se tebi in s tem seveda enakopravno tudi vsem ostalim zainteresiranim, omogoči izstop iz vplačevanja v pokojninski sistem, potem se bo socialne probleme, ki bodo posledica ukinjenega pritoka prispevkov, reševalo z plačili iz proračuna, kjer sredstev ni dovolj. Sledilo bo povišanje osnovnih davkov (DDV in dohodnina), kar pomeni, da boš znova kumulativno plačeval tam, tam. Samo postavka na obračunskem listu se bo spremenila.

Torej je tvoja edina rešitev izstop iz države, ne samo ukinitev tebi nevšečnega sistema.

Saj ni neka znanost. Npr. na naslovu vpišeš bruto plačo 6300€ ob maksimalnih prispevkih 1400€. Za prve ti mesece dobiš plačo 3200€ in za ostalih 9 mesecev 2000€. Ob plačanih prispevkih 17.000€ dobi s.p.mamica vrnjenih 27.000€.
Ob minimalnih prispevki pa bi dobila 7000€. Pa še morebiti 2x800€ otroškega dodatka, 1 leto nižjo oskrbnino v vrtcu po končanju porodniške...

Bi se znalo zgoditi, da bi suma sumarum s.p. mamica lahko bila na koncu eksperimenta celo v minusi.