CNet - Na novi lestvici 500 najhitrejših superračunalnikov na svetu so Japonci s prvega mesta po zgolj šestih mesecih izrinilikitajski ponos Tianhe-1. Na prvo mesto se je zavihtel superračunalnik z imenom K v Inštitutu za računalniško znanost RIKEN (AICS) v mestu Kobe, ki ga gradi 68.544 osemjedrnih procesorjev SPARC64 VIIIfx. Z več kot pol milijona jedri jih ima skoraj dvakrat več od drugouvrščenega.
Trenutno doseže 8,16 petaflopsa (8.160 slovenskih bilijonov operacij s plavajočo vejico v sekundi), medtem ko je Tianhe-1 na drugem mestu zmožen 2,57 petaflopsa. Ob tem povejmo, da japonski K sploh še ni dokončan, saj bo imel do novembra 2012, ko bo zgrajen, več kot 80.000 osemjedrnih procesorjev. Zanimivo je tudi, da ne uporablja grafičnih procesorjev (GPU), ki so vedno pogostejši sestavni deli superračunalnikov.
Še malo statistike. Prvikrat se je zgodilo, da ima cela prva deseterica posamično zmogljivost več kot enega petaflopsa. Med njimi je pet ameriških predstavnikov, dva japonska, dva kitajska in en francoski. V primerjavi z zadnjo lestvico, ki je bila objavljena pred šestimi meseci, je novosti precej. Takrat 262. superračunalnik se je sedaj skozi šivankino uho uvrstil na 500. mesto lestvice. Med proizvajalci vodita IBM (213 sistemov) in HP (153).
Tej zmedi z angleško/evropsko skalo bi se lahko izognili preprosto z uporabo korektne znanstvene notacije. Peta je 1015 in konec. Imena za cela števila, večja od 10 so nepotrebna.
Ja, japončki so kar dobro mino spustili ... se vidi, da so sosedski prijateljski odnosi v aziji precej blizu slovenski medsosedskim odnosom :D
No medtem folk že fantazira o exascale computingu, številke so take da se ti zrola ... exaflop mašine pa bi radi imeli že konec tega desetletja. Wishful thinking ...
Še ena zanimivost: "By the way, K is for Kei which is the Japanese character for 10^16 = 10 PETA, which is approximately the nominal peak when all 640,000 cores will be operating."
Tretje uvršeni iz ZDA ima 224162 jeder in je slabši od drugo uvršenega kitajskega ki ima relativno samo 186368 jeder, ta novi Japonski pa ima kar 548352 jeder, to so pa denarci odplavali.
No medtem folk že fantazira o exascale computingu, številke so take da se ti zrola ... exaflop mašine pa bi radi imeli že konec tega desetletja. Wishful thinking ...
Ni wishful thinking, ampak matematična ekstrapolacija trendov napredka zadnjih 20 let. Če vidite kakšen dober razlog, da se bo v tem desetletju napredek upočasnil, ga prosim delite z nami.
Če vidite kakšen dober razlog, da se bo v tem desetletju napredek upočasnil, ga prosim delite z nami.
One word: fizika.
Konkretno: performance per watt ... naredi še matematično ekstrapolacijo izboljšave učinkovitosti v zadnjih 20 letih in zračunaj, kako veliko nuklearko boš moral postaviti zraven tvoje exaflop mašine (ne pozabi na hlajenje!).
Druga stvar, ki me te tedne bolj konkretno bega, je I/O ... obstajajo izračuni, da boš za futranje exaflop procesne moči potreboval sistem za shranjevanje podatkov (namenoma se bom izognil izrazu "diskovni sistem") z zmogljivostjo 7TB/s. Glede na to, da bomo do konca desetletja šele nekje na 100Gb/s ethernetu, ne vidim, kako bo to možno realizirat ...
fizika? moorov zakon bo veljal še 5-10 let v standardnih proizvodnih procesih, potem bodo pa nastopili kvantni/optični računalniki. verjetno bo za te potrebno nekaj let več, do takrat se bo pa pač do konca izkoristila trenutna tehnologija, recimo s 3d procesorji, naprednimi hladilnimi sistemi in tako naprej.
Konkretno: performance per watt ... naredi še matematično ekstrapolacijo izboljšave učinkovitosti v zadnjih 20 letih in zračunaj, kako veliko nuklearko boš moral postaviti zraven tvoje exaflop mašine (ne pozabi na hlajenje!).
tudi pred 20 leti so bili superračunalniki energijsko potratni, ne skrbi glede tega
fizika? moorov zakon bo veljal še 5-10 let v standardnih proizvodnih procesih,
In? Moorov zakon ti bo v sedmih letih prinesel 25x pohitritev, HPC svet pa želi imeti v istem času 125x pohitritev. Iz česar sledi, da samo napredek v hardveru ne bo dovolj, nekaj zelo konkretnega se bo moralo pohitriti tudi na softverski strani ...
DARPA? A ni to ta DARPA, ki je naredila ARS v Vanquish?
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
fizika? moorov zakon bo veljal še 5-10 let v standardnih proizvodnih procesih,
In? Moorov zakon ti bo v sedmih letih prinesel 25x pohitritev, HPC svet pa želi imeti v istem času 125x pohitritev. Iz česar sledi, da samo napredek v hardveru ne bo dovolj, nekaj zelo konkretnega se bo moralo pohitriti tudi na softverski strani ...
Kaj pravzaprav pa lahko pohitriš na software-ski strani pri teh mašinah? Misliš, da algoritmi niso optimizirani, ko računajo razne simulacije.
Če nekdo napiše program v popularnih programskih jezikih se potem vse virtualizira v software, lahko pa tudi virtualiziramo v hardware načinu, odvisno od mašine kako hitro se bo nekaj izvajalo, pomaga če spustiš da program naredi inštrukcije za tisti procesor kjer bo vse teklo.
problem je predvsem Amdahl's law @ Wikipedia take zadeve so pa mal prevelike za racunanje vremena, to recimo simulirajo mozgane, eksplozijo atomske bombe (na nivoju atomov pomoje) in podobne fore.
Nekaj časa nazaj sem bral, da so trenutni algoritmi slabo optimizirani in da bi z optimizacijo le-teh lahko dosegli več kot x0% pohitritev. Mislim, da je tudi Thomas govoril o tem v eni temi o Criticallu.
cisto odvisno kateri algoritmi. pri nekaterih je problem, da se morajo syncati na vsake tuk casa (sparse matrix decomposition se mi zdi) in jih je tezko paralelizirat.
fizika? moorov zakon bo veljal še 5-10 let v standardnih proizvodnih procesih, potem bodo pa nastopili kvantni/optični računalniki. verjetno bo za te potrebno nekaj let več, do takrat se bo pa pač do konca izkoristila trenutna tehnologija, recimo s 3d procesorji, naprednimi hladilnimi sistemi...
To si pretiraval, prijatelj moj. Za optične računalnike redkokdo verjame, da si lahko bili dostojna alternativa konvencionalnim - težav je več, med njimi že sama nefleksibilnost/rigidnost sistema, slabša kapaciteta kanal zaradi kvantih fluktuacij (napram termičim), cena (?), kako je s napovedano (?) hitrostjo operiranja nimam pojma. Verjetno se bo dalo tehnologijo porabit za aplikacije točno določenega namena, za "domačo" uporabo pa to ne bo. S kvantimi računalniki je podobno (s tem, da gre tukaj za drugo logiko računanja) - ne morejo nadomestiti konvencionalnih računalnikov, ker lahko izvajajo le določene probleme (simuliranje kvantnih sistemov, kvantna Fouerirova transformacija, kvantno iskanje). Z izjemo še par eksotičnih, manj uporabnih postopkov, je to tudi vse. Težav pri implementaciji je pa ogromno, za časa naših življenj verjetno tega ne bo "na polici".
pomoje še bo to kaj je kr dougo kr 2nm procesor v 3D arhihekturi al kak že bose veliko prostora se našlo za zgradbo tud do 100 zmoglivejše še več ko zdaj
Težav pri implementaciji je pa ogromno, za časa naših življenj verjetno tega ne bo "na polici".
okej, res se ne spoznam na te zadeve, ampak taka miselnost je pač napačna
To je (realistična) napoved, ki jo podajam na osnovi tega kar vem, in kolikor poznam zadeve. Tako je tudi realistično mnenje mnogih strokovnjakov s področja, ki pa ga razumljivo ne smejo predočat javnosti, iz več razlogov... predvsem pa tega, da "šef" (tj. tistega, ki te plača, da se igračkaš s tehnologijo) nima potrpljenja in, če efekta ni predvidenem času in v okviru budget, ne bo dal zelene luči. Iz tega vidika je bolj smiselna odločitev "zavajanja", da bodo kvantni računalniki zunaj v naslednjem desetletju, čez 100 let pa bomo šli itak v matrico. No, sej verjetno, če nam bo šlo tako naprej, bomo res šli, samo v malo drugačno... kakorkoli.
@Thomas Pojasni prosim, kje so teoretične meje računalništva. Če se ti ljubi seveda. Pa brez linkov prosim.
Samo si patetičen res. Za primer bi lahko komentiral kaj v stilu on-topic, npr. zakaj je s mojem malem svetu nekaj narobe in bodo kvantni/optični računalniki v krajšem času zunaj, kot jaz mislim. Prosim izvoli. Potem ti bom pojasnil, zakaj se s tabo ne strinjam. No, mogoče se bom strinjal, odvisno kaj boš povedal - tako pa dobim klasičen "around the corner" odgovor, in ta je ponavadi link; običajno celo na bodisi nekompetenten vir, bodisi na javno dostopen znansteveni članek, ki ga nihče verjetno ne dobro razume. Tipično se potem zgodi, pravzaparav se mi je dogajalo bolje rečeno, v vseh teh letih forumašenja, da napišem daljši (mogoče sem imel svoj čas rekorno dolga sporočila v povprečju, ne tukaj) sestavek, ki pa pa ... guess what... folk preprosto ignorira (ni težko uganit zakaj). C'mon, koga pa zanima, če kdo dejansko kaj relevantnega kometira in tehnično utemeljuje, forum itak ni za to. Forum je seveda za to, da nekomu lahko "let-me-google-that-for-you" tip odgovora posreduješ, pa obenem še malo dissaš... itak forumaške pike se nabira s "stilom"... dobro dej, to so stare finte.
V glavnem, če imaš kaj koristnega za povedat mi povej, sploh če misliš, da bom kaj novega izvedel, drugače se pa odstrani oz. ne komentiraj po nepotrebem.
P.S. No, bom že zadovoljen, če mi našteješ 3 dobre razloge, zakaj bi bili kvantni računalniki zunaj za časa našega življenja.
