Forum » Problemi človeštva » Slovenci, penzionisti po mentaliteti
Slovenci, penzionisti po mentaliteti
guest #44 ::
V zadnjih par dneh sem poslušal radio, kjer sta ble dve oddaji, ena o aktivnem življenskim stilom druga o malem delu. Sicer ideja v naslovu mi je že dlje časa hodla po glavi, zdej je sam še bolj potrjena.
Slovenci komaj čakamo na penzijo, da lahko nehamo delat. Meni taka mentaliteta že neki časa ni všeč. Jz osebno se iz dneva v dan dresiram, da naj ne pričakujem penzije in da bom delal do zadnjega dne mojega življenja oz. dokler bo zdravje dalo.
Za zgled mi je lahko dedek, ki pri 90 še vedno ima kmetijo in jo obdeluje v komercialne namene.
Seveda je vse odvisno od zdravja, ampak imet tako penzionistično mentaliteto že od začetka se meni ne zdi dobra ideja. Seveda, v tistih letih delaš manj ker pač več fizično ne zmoreš, ampak še vedno pa lahko. Posebej današnje generacije, ki delamo veliko z računalnikom in ni potrebe po fizičnih naporih. Skratka, jz na državo ne bom preveč računal, že zdej so penzije mizerne takrat jih sploh ne bo.
Je pa nekaj napredka na tem področju. Mladi počasi pozabljajo komunistično mentaliteto svojih staršev in postajajo bolj tržno usmerjeni.
Slovenci komaj čakamo na penzijo, da lahko nehamo delat. Meni taka mentaliteta že neki časa ni všeč. Jz osebno se iz dneva v dan dresiram, da naj ne pričakujem penzije in da bom delal do zadnjega dne mojega življenja oz. dokler bo zdravje dalo.
Za zgled mi je lahko dedek, ki pri 90 še vedno ima kmetijo in jo obdeluje v komercialne namene.
Seveda je vse odvisno od zdravja, ampak imet tako penzionistično mentaliteto že od začetka se meni ne zdi dobra ideja. Seveda, v tistih letih delaš manj ker pač več fizično ne zmoreš, ampak še vedno pa lahko. Posebej današnje generacije, ki delamo veliko z računalnikom in ni potrebe po fizičnih naporih. Skratka, jz na državo ne bom preveč računal, že zdej so penzije mizerne takrat jih sploh ne bo.
Je pa nekaj napredka na tem področju. Mladi počasi pozabljajo komunistično mentaliteto svojih staršev in postajajo bolj tržno usmerjeni.
djordjevic ::
Mladi počasi pozabljajo komunistično mentaliteto svojih staršev in postajajo bolj tržno usmerjeni.
Edina karta za prihodnost.
No grave is deep enough to keep us in chains.
Crimson_Shadow ::
Družba, ki ima vsega preveč pa ima še vedno ljudi pod robom revščine in se še vedno ravna po "džugelskih pravilih", navkljub vsem (tehnološko, socialno ) pridobitvam skozi čas nima prihodnosti.
We create worlds
McHusch ::
To da za nas itak ne bo penzije in da bomo morali poskrbeti zase, je en tak nateg tisočletja, ki nam ga hočejo počasi vsiliti kot samoumevnega Če bom plačeval prispevke za socialno varnost, pričakujem državno pokojnino. Res je, za priboljške si bom privarčeval sam, ampak hočem državno osnovo.
solatko ::
jverne - Ne vem sicer kaj delaš, vendar bi moral malo pogledat statistiko, koliko delovnih invalidov (pa ne tistih namišljenih) je navkljub varstvu pri delu, zdravniškim pregledom, poizkusom urejanja delovnih mest, proizvedlo naše združeno delo. Poglej zdravstveno stanje zaposlenih v gradbeništvu, industriji, policiji, vojski, pomožnem medicinskem osebju (medicinske sestre, strežnice, negovalke), rudarstvu, komunali........
Dragi moj, ne delajo vsi v pisarni, kjer je največja muka število popitih kav in pošiljanje vicev po internetu. Nekateri morajo doma več delat, zato so raje v službi.
Ob današnjem izkoriščanju delavcev (delo v petek in svetek, brez urejenega urnika, šikaniranja, strah pred izgubo službe in podobno), bo res zelo malo delavcev dočakalo normalno penzijo, večino bo na invalidsko poslala psihiatrija.
Dragi moj, ne delajo vsi v pisarni, kjer je največja muka število popitih kav in pošiljanje vicev po internetu. Nekateri morajo doma več delat, zato so raje v službi.
Ob današnjem izkoriščanju delavcev (delo v petek in svetek, brez urejenega urnika, šikaniranja, strah pred izgubo službe in podobno), bo res zelo malo delavcev dočakalo normalno penzijo, večino bo na invalidsko poslala psihiatrija.
Delo krepa človeka
guest #44 ::
In država naj bi vse to uredila kako? Državna rešitev je bolj kot ne hipotetična, z samopomočjo pa lahko že jutri začneš.
Večino revnih, ki poznam so revni zaradi lastnih slabih odločitev, nekaj zaradi zunanjih vplivov (bolezni,...). Nisem ne reven ne bogat, vidim pa miljon napak, ki bi se jih enostavno rešilo v kolikor bi se jih lotilo že iz samega začetka (potratna hiša, for one thing,...). Danes je informacije zelo lahko dobit tudi če si reven, internet ima že praktično vsak. Izgovorov za ignoranco ne bi smelo bit.
Pustimo zdaj revne, zaradi stvari kot so odvisnost, bolezen,... za te se strinjam, da mora država (jaz) nekaj pristavit. Namigujem na ljudi, ki ob mizerni plači gredo kupit nov 35" lcd TV in podobno...takih poznam še največ.
Glih za vsakega (illegalnega) priseljenca pa tud ne moremo skrbet, omogočimo mu lažjo integracijo, ampak to je to.
In osebno mislim, da veliko ljudi, ki dela takšne težaške poklice je ravno tip človeka, ki raje ma BMW kot hrano. Taki žal se mi ne morejo smilit.
Tehnološki napredek je tudi močno pocenil hrano, tako da še klošar si lahko privošči vsaj en topel obrok na dan.
Kot študent sem shajal dokaj lagodno z 300EU mesec, z upoštevanjem da je polovico tega bilo stanovanje. Pa tud stanovanje bi lahko dobil ceneje, če bi res želel. Problem je tudi ker so nepremičnine zaradi politično/ekonomskih razmer toliko zasoljene.
Realno gledano, dejmo rečt sem potrošu 400 EU mesečno. 400EU mesečno je pod minimalno plačo. Logično, kaj dosti ekstra si nisem mogel privoščit, a lačen praktično nikoli nisem bil, streho nad glavo sem mel, šolal sem se. Sej ne, da privoščim komurkoli živeti celo življenje z toliko denarja, vsak naj se trudi za izboljšat situacijo, sam hotel sem rečt, da izjave o "pragu revščine" niso vedno tako natančne. Relativne revščine mogoče, a nek Kongo ali Somalija pa tudi nismo.
Najbolj žalostno je to, da so ljudje revni zaradi preteklih grehov svojih staršev, takih je tudi veliko. Učit se na napakah drugih, bi moralo biti ena izmed primarnih vodil človeka.
Še bolj žalostno je to, da današnja družba zaničuje revnejše, četudi se tej trudijo za izboljšanje svojega položaja. Obstaja ta družbeni stres, da če nimaš tega in onega potem si manjvreden in poslovno nezaželjen. Absolutno bi morali deliti revnejše, na tiste ki se trudijo in na tiste, ki jih boli kurac za prihodnost. Zato imamo internet, da se bodočim delodajalcem integrira drugačna poslovna etika.
No, pišem rahlo nepovezano, ker gre za tok misli, ampak mislim, da paše v to temo.
Skratka, delat bo treba, sem se tudi pripravljen odrečt državni penziji v kolikor imamo možnost lastnega varčevanja. Država naj zaenkrat še krije zdravstvo in podobne nujne zadeve. Pokojnina pa bi res se lahko malo sprostila, ker čeprav je pomembna ni tako nujna oz kritična za produktivnost. Še bolje, dam denar od penzije na transakcijski od zdravstva. Trenutno pa bi najraje bil sam gospodar svojega denarja, saj država (zaenkrat) to počne dokaj porazno. It should get its shit together first in pol šele bom ji spet zaupal denar.
Enostavno me jezi ko se tako razsipava z mojim denarjem, ki mi bo nekoč lahko krvavo potreben.
Večino revnih, ki poznam so revni zaradi lastnih slabih odločitev, nekaj zaradi zunanjih vplivov (bolezni,...). Nisem ne reven ne bogat, vidim pa miljon napak, ki bi se jih enostavno rešilo v kolikor bi se jih lotilo že iz samega začetka (potratna hiša, for one thing,...). Danes je informacije zelo lahko dobit tudi če si reven, internet ima že praktično vsak. Izgovorov za ignoranco ne bi smelo bit.
Pustimo zdaj revne, zaradi stvari kot so odvisnost, bolezen,... za te se strinjam, da mora država (jaz) nekaj pristavit. Namigujem na ljudi, ki ob mizerni plači gredo kupit nov 35" lcd TV in podobno...takih poznam še največ.
Glih za vsakega (illegalnega) priseljenca pa tud ne moremo skrbet, omogočimo mu lažjo integracijo, ampak to je to.
In osebno mislim, da veliko ljudi, ki dela takšne težaške poklice je ravno tip človeka, ki raje ma BMW kot hrano. Taki žal se mi ne morejo smilit.
Tehnološki napredek je tudi močno pocenil hrano, tako da še klošar si lahko privošči vsaj en topel obrok na dan.
Kot študent sem shajal dokaj lagodno z 300EU mesec, z upoštevanjem da je polovico tega bilo stanovanje. Pa tud stanovanje bi lahko dobil ceneje, če bi res želel. Problem je tudi ker so nepremičnine zaradi politično/ekonomskih razmer toliko zasoljene.
Realno gledano, dejmo rečt sem potrošu 400 EU mesečno. 400EU mesečno je pod minimalno plačo. Logično, kaj dosti ekstra si nisem mogel privoščit, a lačen praktično nikoli nisem bil, streho nad glavo sem mel, šolal sem se. Sej ne, da privoščim komurkoli živeti celo življenje z toliko denarja, vsak naj se trudi za izboljšat situacijo, sam hotel sem rečt, da izjave o "pragu revščine" niso vedno tako natančne. Relativne revščine mogoče, a nek Kongo ali Somalija pa tudi nismo.
Najbolj žalostno je to, da so ljudje revni zaradi preteklih grehov svojih staršev, takih je tudi veliko. Učit se na napakah drugih, bi moralo biti ena izmed primarnih vodil človeka.
Še bolj žalostno je to, da današnja družba zaničuje revnejše, četudi se tej trudijo za izboljšanje svojega položaja. Obstaja ta družbeni stres, da če nimaš tega in onega potem si manjvreden in poslovno nezaželjen. Absolutno bi morali deliti revnejše, na tiste ki se trudijo in na tiste, ki jih boli kurac za prihodnost. Zato imamo internet, da se bodočim delodajalcem integrira drugačna poslovna etika.
No, pišem rahlo nepovezano, ker gre za tok misli, ampak mislim, da paše v to temo.
Skratka, delat bo treba, sem se tudi pripravljen odrečt državni penziji v kolikor imamo možnost lastnega varčevanja. Država naj zaenkrat še krije zdravstvo in podobne nujne zadeve. Pokojnina pa bi res se lahko malo sprostila, ker čeprav je pomembna ni tako nujna oz kritična za produktivnost. Še bolje, dam denar od penzije na transakcijski od zdravstva. Trenutno pa bi najraje bil sam gospodar svojega denarja, saj država (zaenkrat) to počne dokaj porazno. It should get its shit together first in pol šele bom ji spet zaupal denar.
Enostavno me jezi ko se tako razsipava z mojim denarjem, ki mi bo nekoč lahko krvavo potreben.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: guest #44 ()
Karaya 52 ::
Če na delovnem mestu ne napreduješ zaradi socialistične kadrovske politike, ki jo ponavadi z veseljem podprejo sindikati, če po določen znesku za vsak pridelan evro državi "doniraš" 50 centov, te na delovnem mestu gledajo postrani ker hočeš ubežati povprečju potem lahko razumem zakaj se nekdo enostavno vda in čaka samo še penzijo. Fiskalni sistem je zelo destimulativen, brez tega elementa ekonomske svobode se zgodi apatija in gospodarska stagnacija. Jverna jezi razspiavanje z njegovim denarjem, na drugem koncu pa je skupina status quo in del ki želi še več njegovega denarja.
solatko ::
Prvo, kar bi morali storiti sindikati (seveda, če bi jih imeli), je ureditev plače za I. tarifni razred, ki bi vsaj zagotovil osnovno preživetje 3 članske družine (utopično je razmišljanje, da bosta vedno oba starša zaposlena, pri vedno manj delovnih mestih).
Drugo, kar bi morali poskrbeti tako država, kot delodajalci, so varna in človeku prijazna delovna mesta, z urejenim delovnim časom.
Tretje, kar bi morali poskrbeti je stanovanja - delavec, ki mora celo življenje reševati stanovanjski problem, ne more biti učinkovit in dober delavec.
Četrto, pogoje za ustanavljanje firm - predvsem takih, z dodano bruto vrednostjo - vsaj 5 letno prehodno obdobje obdavčitve - saj so itak plače obdavčene.
Peto - višina neobdavčenih dohodkov, bi se morala izenačit z povprečjem Evro skupine - danes z 2000€ (nekje povprečna plača kvalificiranih delavcev v A, D, F, NL, DM, LUX...), pade v najvišji davčni razred. Naš srednji sloj, je na ravni polkvalificiranih delavcev v razvitejših državah.
Pozabljate tudi, da je poleg prispevkov iz plače, davčni vijak tudi pri vsakem evru, ki ga zapravimo (DDV), torej se pobira cca 65-70% zasluženega denarja, ki pa ga je - glede na povprečno plačo, malo več kot v slabše razvitih ekonomijah, kot naj bi bila naša.
Šesto - združevanje občin, največ 5 pokrajin, zmanjšanje državnega aparata, s tem, da bi vsi politično pripeljani kadri v državno upravo, z spremembami na volitvah, le to morali zapustiti, saj povsod izvoljeni politiki pripeljejo svoje ljudi, vendar gredo drugje, enostavno na cesto, ko je politična slika drugačna, pri nas pa razni sekretarji, okraski fikusov in podobna politična golazen, pridobi pogodbo za nedoločen čas, nekaj mesecev ali tednov, pred volitvami, strokovnega osebja in izvajalcev, ki temeljijo na usposobljenosti, pa je premalo in se ne zaposluje, od šolstva, do policije in vse vmes. Vsake volitve pripeljejo v državno upravo najmanj 1000 naših, od tega jih zapusti dobro plačana mesta morda 100.
Cel kup, je zadev, ki bi jih morala urediti najprej politika, delodajalci in sodna veja oblasti, zelo malo pa lahko stori volilno telo, ki se mora itak prilagajat vsaki neumnosti, ki pride z novimi volitvami.
Sedmo - striktno ločevanje cerkve od države, izenačitev obdavčenja z ostalimi subjekti, spoštovanje najprej civilnega prava in šele nato, za notranje konflikte, uporaba kanonskega prava.
Osmič - dokapitalizacija in očiščenje pokojninske blagajne stroškov, ki niso posledica vlaganj v to blagajno - v nekaterih temah sem to področje že dodobra razložil, v bistvu gre za vrnitev sredstev, ki v letih socializma, niso bila porabljena za pokojnine, saj je bilo razmerje od 1:5 do 1:8, prispevki za SPIZ pa so bili do leta 1991 višji, kot so danes. Pokojninska blagajna bi morala biti na podlagi vplačil zadnjih 65 let, daleč najbogatejša zavarovalnica v SLO. Podatki o vplačilih so na voljo v arhivih SPIZ-a, ravno tako direktni odhodki SPIZ-a. V tem primeru, ne bi mladi več delali za stare, saj bi kapital (ob normalnem donosu) zadoščal za nadaljnih najmanj 50 let, brez dviga starosti upokojitve in ob zdajšnjem številu let delovne dobe.
Devetič - Pregled vseh denacionalizacijskih postopkov - saj so bile brez obremenitev, vrnjene stvari v naravi, katere so bile tudi do 90% pod hipoteko, v času zaplembe.
Desetič - revizija vseh lastninjenj slovenskega gospodarstva in povrnitev pokradenih sredstev.
Seveda pa na te zadeve, nimajo državljani skoraj nikakršnega vpliva, zato so to bolj želje, kot pa nekaj, v bližnji ali daljni prihodnosti uresničljivega.
Drugo, kar bi morali poskrbeti tako država, kot delodajalci, so varna in človeku prijazna delovna mesta, z urejenim delovnim časom.
Tretje, kar bi morali poskrbeti je stanovanja - delavec, ki mora celo življenje reševati stanovanjski problem, ne more biti učinkovit in dober delavec.
Četrto, pogoje za ustanavljanje firm - predvsem takih, z dodano bruto vrednostjo - vsaj 5 letno prehodno obdobje obdavčitve - saj so itak plače obdavčene.
Peto - višina neobdavčenih dohodkov, bi se morala izenačit z povprečjem Evro skupine - danes z 2000€ (nekje povprečna plača kvalificiranih delavcev v A, D, F, NL, DM, LUX...), pade v najvišji davčni razred. Naš srednji sloj, je na ravni polkvalificiranih delavcev v razvitejših državah.
Pozabljate tudi, da je poleg prispevkov iz plače, davčni vijak tudi pri vsakem evru, ki ga zapravimo (DDV), torej se pobira cca 65-70% zasluženega denarja, ki pa ga je - glede na povprečno plačo, malo več kot v slabše razvitih ekonomijah, kot naj bi bila naša.
Šesto - združevanje občin, največ 5 pokrajin, zmanjšanje državnega aparata, s tem, da bi vsi politično pripeljani kadri v državno upravo, z spremembami na volitvah, le to morali zapustiti, saj povsod izvoljeni politiki pripeljejo svoje ljudi, vendar gredo drugje, enostavno na cesto, ko je politična slika drugačna, pri nas pa razni sekretarji, okraski fikusov in podobna politična golazen, pridobi pogodbo za nedoločen čas, nekaj mesecev ali tednov, pred volitvami, strokovnega osebja in izvajalcev, ki temeljijo na usposobljenosti, pa je premalo in se ne zaposluje, od šolstva, do policije in vse vmes. Vsake volitve pripeljejo v državno upravo najmanj 1000 naših, od tega jih zapusti dobro plačana mesta morda 100.
Cel kup, je zadev, ki bi jih morala urediti najprej politika, delodajalci in sodna veja oblasti, zelo malo pa lahko stori volilno telo, ki se mora itak prilagajat vsaki neumnosti, ki pride z novimi volitvami.
Sedmo - striktno ločevanje cerkve od države, izenačitev obdavčenja z ostalimi subjekti, spoštovanje najprej civilnega prava in šele nato, za notranje konflikte, uporaba kanonskega prava.
Osmič - dokapitalizacija in očiščenje pokojninske blagajne stroškov, ki niso posledica vlaganj v to blagajno - v nekaterih temah sem to področje že dodobra razložil, v bistvu gre za vrnitev sredstev, ki v letih socializma, niso bila porabljena za pokojnine, saj je bilo razmerje od 1:5 do 1:8, prispevki za SPIZ pa so bili do leta 1991 višji, kot so danes. Pokojninska blagajna bi morala biti na podlagi vplačil zadnjih 65 let, daleč najbogatejša zavarovalnica v SLO. Podatki o vplačilih so na voljo v arhivih SPIZ-a, ravno tako direktni odhodki SPIZ-a. V tem primeru, ne bi mladi več delali za stare, saj bi kapital (ob normalnem donosu) zadoščal za nadaljnih najmanj 50 let, brez dviga starosti upokojitve in ob zdajšnjem številu let delovne dobe.
Devetič - Pregled vseh denacionalizacijskih postopkov - saj so bile brez obremenitev, vrnjene stvari v naravi, katere so bile tudi do 90% pod hipoteko, v času zaplembe.
Desetič - revizija vseh lastninjenj slovenskega gospodarstva in povrnitev pokradenih sredstev.
Seveda pa na te zadeve, nimajo državljani skoraj nikakršnega vpliva, zato so to bolj želje, kot pa nekaj, v bližnji ali daljni prihodnosti uresničljivega.
Delo krepa človeka
Aston_11 ::
Prvo, kar bi morali storiti sindikati (seveda, če bi jih imeli), je ureditev plače za I. tarifni razred, ki bi vsaj zagotovil osnovno preživetje 3 članske družine (utopično je razmišljanje, da bosta vedno oba starša zaposlena, pri vedno manj delovnih mestih).
Se strinjam. To je jedro vsega.
Okapi ::
A na to možnost pa niste pomislili, da 1. tarifni razred mogoče preprosto ni dovolj za vzdrževanje treh ljudi? Jebiga, ne vem, če kje na svetu brez izobrazbe in na najmanj zahtevnem delovnem mestu lahko zaslužiš toliko, da preživljaš tri ljudi. Ne živimo v Indiji Koromandiji. Plača za najmanj zahtevno delo mora zadostovati za preživetje enega človeka. Kako bi sicer lahko bilo podjetje konkurenčno?
O.
O.
kalko ::
Prvo, kar bi morali storiti sindikati (seveda, če bi jih imeli), je ureditev plače za I. tarifni razred, ki bi vsaj zagotovil osnovno preživetje 3 članske družine (utopično je razmišljanje, da bosta vedno oba starša zaposlena, pri vedno manj delovnih mestih).
Se strinjam. To je jedro vsega.
Denar za to bo pa vlada kar naprintala, ali kaj? En reality check ne bi škodil ...
solatko ::
Okapi - Poglejte si najnižje plače v primerljivih državah, višino olajšav pri dohodnini, višino otroških dodatkov in življenske stroške, pa vam bo jasno o čem govorim. V € območju, nikomur, ki je zaposlen, ni potrebno hodit na RK sli Karitas, sploh pa na CSD, da normalno preživi 3 člansko družino, z eno najnižjo plačo. Tu ne mislim kakšnega luxsuza, temveč stroške bivanja, hranjenja in obleke. Pri nas za te potrebe ne zadostujeta 2 minimalni plači, pa prosim ne mi pametovat, enostavno ljudem zmanjka takoj, ko plačajo položnice, nabavijo nekaj hrane in pokrijejo kakšno stvar, kupljeno na več obrokov (hladilnik, štedilnik ali luxus v obliki navadnega televizorja). Dve minimalni plači, presegata cenzus za socialno pomoč. Sedaj pa bomo tem ljudem še popolnoma preprečili kakšen na hitro zaslužen denar s pomočjo dela na črno.
V kratkem pričakujem hude socialne konflikte.
V kratkem pričakujem hude socialne konflikte.
Delo krepa človeka
Okapi ::
Tule si poglej minimalne plače po Evropi in povej, kako recimo Portugalci preživijo trije z eno.
List of sovereign states in Europe by minimum wage @ Wikipedia
O.
List of sovereign states in Europe by minimum wage @ Wikipedia
O.
solatko ::
Okapi - jasno mi je bilo, da bo spet nekdo pameten in izbral najslabšo državo € območja. Ja normalno lahko preživi, saj so cene preživetja precej nižje, več je dela na črno in imajo ogromno brezposelnost. Hrana, ki je pri nas največji strošek, je tam dosti cenejša, najemnine so manjše, kot so pri nas stroški v lastniškem stanovanju (po informacijah kolega, ki že nekaj let živi in dela tam), tudi način prehranjevanja je drugačen (povdarek na hrani, ki jo pridelajo tam in je sorazmerno poceni).
Drugo pa je, da je na tej minimalni plači veliko manj zaposlenih, kot pri nas in gre res za najenostavnejša dela, pri nas imajo pa kvalificirani in visoko kvalificirani delavci cca 100€ višjo plačo, kot je minimalna, to pa je sramota. V našem balkanistanu, je 75%-ov zaposlenih, pod povprečno plačo, katero pa v razvitejših državah dosegajo kvalificirani delavci z triletno poklicno šolo. Tu so glavne anomalije našega sistema. Pri nas redki delavci z VI. stopnjo - bivšo I. stopnjo fakultetne izobrazbe, dosežejo povprečno plačo, vsi s srednjo šolo, pa so pod povprečjem.
Drugo pa je, da je na tej minimalni plači veliko manj zaposlenih, kot pri nas in gre res za najenostavnejša dela, pri nas imajo pa kvalificirani in visoko kvalificirani delavci cca 100€ višjo plačo, kot je minimalna, to pa je sramota. V našem balkanistanu, je 75%-ov zaposlenih, pod povprečno plačo, katero pa v razvitejših državah dosegajo kvalificirani delavci z triletno poklicno šolo. Tu so glavne anomalije našega sistema. Pri nas redki delavci z VI. stopnjo - bivšo I. stopnjo fakultetne izobrazbe, dosežejo povprečno plačo, vsi s srednjo šolo, pa so pod povprečjem.
Delo krepa človeka
Okapi ::
Aha, zdaj kar naenkrat niso več problem minimalne plače, ampak tiste nekaj višje. Odloči se, kaj bi rad
Predvsem pa višine plač ne more urejati država z dekretom, ampak gospodarstvo, v tržni tekmi z vsem svetom.
O.
Predvsem pa višine plač ne more urejati država z dekretom, ampak gospodarstvo, v tržni tekmi z vsem svetom.
O.
solatko ::
Okapi - Velik problem so minimalne plače, ki ne zagotavljajo osnovne reprodukcije delavca, saj to pomeni zelo nezdrav način življenja (normalnega si pač ne morejo privoščit, pa če prav delodajalci zahtevajo normalno delovno učinkovitost), s tem se slabša zdravstveno stanje populacije, kar pomeni večji stroški za zdravstvo, v končni fazi vedno višje davke.
Minimalna plača mora zagotavljat neko normalno preživetje - hrana, bivanje in oblačila, seveda mora tudi vključevati stroške prevoza na delo, šolanje otroka (vsaj obvezno), pa tudi minimalno regeneracijo organizma. Tega 2 naši minimalni plači ne zagotavljata - poglej minimalne življenske stroške (ki so itak statistično prirejeni in ne kažejo dejanskih potreb ljudi, saj ne vključujejo stroškov oblačenja in obutve), 3 članske družine.
Drugo vprašanje je kolikšen procent zaposlenih je na minimalni, povprečni in nadpovprečni plači. Pri nas je 75%-ov zaposlenih pod povprečjem, kar je izredno slabo, saj to kaže, da srednjega sloja v tej državi kmalu ne bo. V času gnilega socializma, je bila plača kvalificiranega delavca s triletno poklicno šolo, v višini povprečne plače ali še malo čez. Tako je tudi danes v normalnih državah s podobno politično ureditvijo.
Minimalna plača mora zagotavljat neko normalno preživetje - hrana, bivanje in oblačila, seveda mora tudi vključevati stroške prevoza na delo, šolanje otroka (vsaj obvezno), pa tudi minimalno regeneracijo organizma. Tega 2 naši minimalni plači ne zagotavljata - poglej minimalne življenske stroške (ki so itak statistično prirejeni in ne kažejo dejanskih potreb ljudi, saj ne vključujejo stroškov oblačenja in obutve), 3 članske družine.
Drugo vprašanje je kolikšen procent zaposlenih je na minimalni, povprečni in nadpovprečni plači. Pri nas je 75%-ov zaposlenih pod povprečjem, kar je izredno slabo, saj to kaže, da srednjega sloja v tej državi kmalu ne bo. V času gnilega socializma, je bila plača kvalificiranega delavca s triletno poklicno šolo, v višini povprečne plače ali še malo čez. Tako je tudi danes v normalnih državah s podobno politično ureditvijo.
Delo krepa človeka
Zgodovina sprememb…
- spremenil: solatko ()
Okapi ::
Niso krive z dekretom določene minimalne plače, ampak produktivnost oziroma učinkovitost gospodarstva.
O.
O.
solatko ::
Učinkovitost podjetja, je odvisna od vrste proizvodov, ki jih ima v svojem asortimanu. V nobenem primeru z deli nizke dodane vrednosti, ne moremo konkurirati cenejši delovni sili nerazvitih in daljnovzhodnih držav, lahko tako delo zagotavlja samo kratkotrajne dobičke lastnikom ob res mizernih plačah, večjo vrednost da lahko samo višja stopnja tehnološko bolj zahtevnih produktov, za kar bi pa morali poskrbeti lastniki kapitala, z vlaganjem v razvoj in višjo tehnologijo, boljšo organiziranostjo, doseganjem višjih cen na trgu, za kar pa izgleda, nimamo usposobljenega kadra, oziroma, kader ki ga imamo, nima dovolj znanja za napredek.
Država tu lahko samo omogoči izpeljavo idej in projektov, če pa teh ni, lahko samo gasi trenja v tehnološko zaostalih firmah, zaradi socialnega miru, s tem pa omogoča, da nekateri kvazi strokovnjaki, lepo bogatijo na ta račun.
Delavci so samo orodje v rokah kapitala in na politiko poslovanja nimajo prav nikakršnega upliva, lahko samo zahtevajo dostojne plače, ki bodo zagotavljale preživetje in nič drugega.
Država tu lahko samo omogoči izpeljavo idej in projektov, če pa teh ni, lahko samo gasi trenja v tehnološko zaostalih firmah, zaradi socialnega miru, s tem pa omogoča, da nekateri kvazi strokovnjaki, lepo bogatijo na ta račun.
Delavci so samo orodje v rokah kapitala in na politiko poslovanja nimajo prav nikakršnega upliva, lahko samo zahtevajo dostojne plače, ki bodo zagotavljale preživetje in nič drugega.
Delo krepa človeka
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| ⊘ | Če bi ukinili dohodnino (strani: 1 2 3 )Oddelek: Loža | 19771 (16387) | Mato989 |
| » | od kdaj je 600€ pokojnine malo (strani: 1 2 3 )Oddelek: Loža | 25342 (23255) | M1_Abrams |