RedHat je leta 1993 začel kot ponudnik Linuxa za poslovne uporabnike in treba je reči, da so v teh skoraj dvajset letih dosegli res veliko. Hitro rastoče podjetje se je leta 1999 uspešno uvrstilo na borzo (8. najbolj uspešna prva javna ponudba v ZDA), nato pa s serijo pametnih nakupov razširilo svojo ponudbo. Njihovi izdelki - Red Hat Enterprise Linux, virtualizacija, JBoss in SOA platforma so vsi skoraj v celoti odprtokodni, prihodke pa ustvarjajo z dodatnimi storitvami, zlasti podporo in svetovanjem. V zadnjem fiskalnem letu, ki se je zaključilo tega februarja, so zabeležili 909 milijonov dolarjev prihodkov, zato so optimistični, da bodo še v tem letu uspešno presegli milijardo dolarjev prihodkov. To bo prvi tovrstni dosežek za podjetje, osnovano na odprti kodi.
V zameno na veliko vlagajo nazaj v skupnost, saj sponzorirajo odprtokodne pobude (npr. distribucijo Fedora), hkrati pa njihovi zaposleni s polnim delovnim časom delajo na številnih projektih (JBoss, radeon, nouveau, ..). Tovrstno sodelovanje med podjetji in odprtokodno skupnostjo potrjuje uspešnost in vzdržnost modela in botruje številnim študijam, ki jih z vemo-kom povezane organizacije vztrajno in brez predaha dajejo ven.
Če pa podjetja, ki uporabljajo tudi GPL licenco naj ne bi bila (finančno) uspešna? Drugače pa seveda z zanimanjem bom spremljal če jim bo uspelo ali ne prebiti ta mejnik!
Če pa podjetja, ki uporabljajo tudi GPL licenco naj ne bi bila (finančno) uspešna? Drugače pa seveda z zanimanjem bom spremljal če jim bo uspelo ali ne prebiti ta mejnik!
Preberi še enkrat. Tržijo storitve in rešitve, ki temeljijo na odprti kodi in ne prodajajo odprte kode, kot si razumel.
Mi smo pa v celoti opustil redhat in prešli na Win2008R2 core ter CentOs. Redhat je predrag za to kar ponuja ampak očitno imajo ljudje radi overpriced stuff (*kreh* mac *kreh*).
Cena je namreč 300EUR+/leto za osnovno verzijo in ubistvu plačas samo to, da imas eno leto update. Za support plačaš še dodatno in pravtako za virtualizacijo.
P.S. za ceno nisem 100% prepričan, ker je blo to nekaj mesecev nazaj. Vem pa, da so se mi cene zdele ubijalsko visoke.
Vsa čast RedHatu. Sicer se bojim, da je njihov model malce preveč "napihnjen", če ga primerjam z drugimi distribucijami, ampak OK. Očitno imajo sposobne tržnike in managerje.
Cold1> Od kogarkoli, ki ga ima Jype, kar seveda dobro veš.
Jasno. Zdaj bi pa rad še naziv, telefonsko ali e-mail.
Cold1> Je ne, prodaja se podpora, pa če je besedilo pogodb tako ali drugačno, se res moraš sprenevedati.
Nobenega sprenevedanja ni. Prodaja se kodo. Programsko opremo. Produkt. Zraven je tudi podpora, ampak reč kupiš v popolnoma isti obliki, kot pri kateremkoli "zaprtokodnem" ponudniku.
Jasno. Zdaj bi pa rad še naziv, telefonsko ali e-mail.
Torej se strinjaš, no lepo.
Nobenega sprenevedanja ni.
Ne, sploh ne, niti najmanj...
Prodaja se kodo. Programsko opremo. Produkt. Zraven je tudi podpora, ampak reč kupiš v popolnoma isti obliki, kot pri kateremkoli "zaprtokodnem" ponudniku.
Produkt lahko dobiš zastonj, torej ne plačuješ zaradi kode same, kaj nam ostane? Saj res: podpora.
Še vedno čakamo da nam poveš, kje še ga lahko legalno dobimo. Ker "pri tistemu ki ga ima" je rahlo neotipljivo, se ti ne zdi? In tudi ko ga dobiš, kako boš prišel do patchev? Boš šel z disketo k "tistemu, ki jih ima"?
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
In tudi ko ga dobiš, kako boš prišel do patchev? Boš šel z disketo k "tistemu, ki jih ima"?
No morda pa potrebuješ "podporo", morda ti jo lahko kdo nudi, morda jo boš moral plačati... Glej no glej, mar ni to natančno tisto, kar trdite da "se ne prodaja", ker da "se prodaja sama koda, programska oprema, produkt".
Sicer pa sam nimam RHELa, ergo vam ga ne morem "uploadati", stavim pa, da natančno veste kje bi ga lahko dobili, pa tudi če ne, bi vam povezavo ali dve (ali tisoč) razkril stric -- wait for it -- Google.
Cold1, si prebral kak dokument, ki ureja pogodbena razmerja med Red hatom in njihovimi strankami? Ti npr. izraz blagovna znamka kaj pomeni? Kaj pa razlika med binarno distribucijo in programsko kodo?
Veš kaj je glavna razlika med CentOS linuxom in Red Hat linuxom?
Ali pa po drugi strani morda spet govoriš kar tja v en dan, kot je bilo pri GPL-ju, o katerem si razpravljal brez da bi vedel kaj to je? Vidim, da vsaj ne trdiš več, da Red hat ni sposoben niti prodajati uporabniške podpore... Kul, vsaj nekaj.
Ne vem za druge, jaz bi se izrazil, da Red Hat trži Red Hat Enterprise Linux. Lep slovenski izraz, dovolj dvoumen tudi. Ti je ta mogoče bolj všeč od "prodajati"?
Ne, za potrebe tega argumenta me zanima zgolj produkt; ime narisano v kakšnem "About" okencu mi je čisto nepomembno. Your point?
Še kar ne razumeš, a? Ne moreš ti širiti RHEL-a. GPL ti da dostop do kode, ki jo lahko mirno predelaš in uporabljaš, če pa jo želiš distribuirati naprej moraš pa najprej spucati ven vse RedHat oznake. Ker GPL ti nikjer ne omogoča, da ignoriraš trademark-e in prodajaš RHEL.
Tako kot Apple logotipa ne moreš kar natisniti na svoj izdelek, če nisi Apple. Kapiš?
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
...moraš pa najprej spucati ven vse RedHat oznake.
Kaj, a potem OS ne dela več?
BTW, pa se vam res zdi primerno da argumentirate preko obešanja za vsako besedo?
Res me dojamete, da je točno to sprenevedanje eden izmed (morda ključnih) problemov v FOSS landu?
Tako kot Apple logotipa ne moreš kar natisniti na svoj izdelek, če nisi Apple.
No vidiš, v tem primeru pa imaš celo prav, Applov logotip ima namreč precejšnjo tržno vrednost, sicer zgolj med fanatičnimi oboževalci pa vseeno, "začuda" pa tudi Apple ne daje na voljo izvorne kode večine svojega programja...
Sprenevedanje okoli imena je sprenevedanje, seveda je RHEL, pa če mu rečeš Čunga Lunga bo še vedno RHEL.
Po kakšni retardirani logiki pa to? So zgolj bolj ali manj približna KOPIJE RHEL-a, ki sledijo hitreje ali počasneje za izidom RHEL-a tako pri distribuciji kot pri update-ih. Po isti zgrešeni logiki lahko rečeš, da je Ubuntu Debian, pa če mu rečeš Čunga Lunga bo še vedno Debian.
Verjetno se tvoj omiljeni Oracle tudi samo spreneveda, ko svojega RHEL-a ne upa prodajati kot RHEL. Ali Centos, ki niti RedHat imena ne upa izgovoriti.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Konkretno pri Red Hatu jaz raje uporabljam izraz "trži" in ne izraz "prodaja", ker je izvorna koda RHEL dejansko na voljo vsem, ne samo Red Hatovim strankam.
Namreč - izvorna koda pod GPL v2 licenco *mora* biti na voljo njihovim strankam. Stranke lahko (ni jim treba) dajo to GPL v2 kodo naprej, pod isto licenco. Nikjer pa ne piše, da mora sam Red Hat dajati *vso* svojo kodo kar *vsem* na svetu.
To je ena od točk, kjer veliko ljudi ne razume GPL v2. Kodo izdano pod GPL v2 dejansko lahko prodajaš. Izvorne kode ti ni treba dati vsem, samo svojim strankam jo moraš dati zraven, ko jim prodaš skompilirano kodo. In licenca mora ostati enaka, ne smeš jih dodatno omejevati, kaj s to kodo lahko počnejo in kaj ne.
Jaz torej izraz "trži" uporabljam čisto iz vljudnosti do Red Hata, ki skupnosti dela veliko uslugo s tem, da je vsa (ali vsaj velika večina) RHEL kode direktno od njih na voljo vsem. In še v SRPM obliki... In še CentOS Linux in Scientific Linux spodbujajo k obstoju.
Za Red Hat dejansko mislim, da so zaenkrat našli pravo ravnotežje med tem, kaj jemljejo (Fedora, če poenostavim) in kaj dajejo skupnosti (CentOS in kup popravkov/razvoja drugje, tudi v sami Fedori, kernelu, LibreOfficu, itd.).
Meni se zdi ravno to ohranjanje ravnovesja ključno za njihovo prihodnost, sploh v luči Oracla in Novella. Če se to podre, bodo dolgoročno težko zdržali brez velikih sprememb v načinu poslovanja.
Začuda pa tudi Apple na voljo daje izvorno kodo večine svojega programja...
Tablete, Jype, tablete si pozabil vzeti...
Ti kr nadaljuješ v stilu... Nekaj si o nečem misliš, potem pa postaneš sveto prepričan, da tako je. Ne da bi se vsaj poskusil prej izobraziti o dejanskem stanju. Isto za GPL, Red Hat, linux, Gnome, KDE, itd. in zdaj še Apple.
Ok, izvoli navedek z njihove strani: "Major components of Mac OS X, including the UNIX core, are made available under Apple’s Open Source license, allowing developers and students to view source code, learn from it and submit suggestions and modifications."
Ahem, prodajajo podporo, se je res treba sprenevedati, v čisto vsaki temi posebej?
Ja, čisto res. V vsaki temi nekaj težiš in blodiš o temu, da podjetja, ki prodajajo programsko kodo, te sploh ne prodajajo. Mislim.... pejd že enkrat na faks in si malo razčisti pojme. Bo potem bolje.
Disclaimer: te informacije so stare kakšno leto in pol, ko sem to nazadnje počel, pa se najbrž ni bistveno spremenilo.
Skratka, RHEL je (bilo) mogoče legalno sneti kar z domače strani. Danes je link tu, klik na evaluation, tam si je treba narediti brezplačni račun, ki mesec ali dva dovoljuje neomejen download ISO slik inštalacijskih CDjev ali DVDjev. Ob inštalaciji vas vpraša za neko kodo, ki jo lahko mirno preskočite in pač ni updatov, RHEL pa čisto lepo dela, brez trial perioda ali onemogočenih funkcionalnosti. Ko se denarno izprsite, dobite še kodo za update, podporo, podaljšanje računa za download itd.
Plus da so update-i vitalna zadeva. Oz še huje je bilo, ko sem snel beta verzijo rhel6. Stvar mi niti repozitorija ni dovolila uporabiti. Na tej točki je stvar postala neuporabna tudi za potrebe testiranja.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Za beto je bilo treba ročno spremeniti nastavitve za yum repozitorij. Omogočit je bilo treba beta repozitorij pa skenslat mirror listo in uporabit namesto nje baseurl, če se prav spomnim.
No, verjetno ni več pomembno, ker je to že mimo...
Takrat ko sem videl da sem snel beto, ki mi ne dovoli repozitorija, me je vse minilo. Mislim kaj njim ni jasno? Samo zbrisal sem vse skupaj in si rekel da bom pač počakal na centos. Zdaj pa še oni nekaj mečkajo in nič ne obveščajo, tako da bo izgleda potrebno začeti razmišljati o menjavi server distribucije.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
RHEL lahko dobite in poapdejtate zastonj. Nimate pa za to na voljo RPM. Je potrebno malo telovadit, se pa da in je povsem legalno - nazadnje, ko me je to zanimalo sem imel solidne odgovore po 5 minutah guglanja.
RedHat prodaja GPL kodo. Kaj pa je bistvo support licence? 95% folka ima support licenco zato, da dobijo apdejte na neboleč in enostaven način, kljub temu da to ni edina funkcija support licence. Kljub temu, da so vsi apdejti na voljo na webu, zatonj in legalno (RH ima en ftp strežnik kjer se te stvari nahajajo). V praksi se ne splača zajebavat, saj so licence izjemno ugodne RHEL pa odličen OS.
Prodaja GPL kode ni problematična. GPL niti približno ne poskuša določati cene licenciranih produktov. GPL je v bistvu namenjen povečanju prodaje kode, ki je v korist človeštvu in ne zavira naše "naravne hitrosti" razvoja.
Žal pa večina folka, ki o pametuje o Free Software ali OSS, nikdar ni prebrala licenc ter se pozanimala kaj je namen in vloga organizacij, ki stojijo za njimi.
"Je potrebno malo telovadit, se pa da in je povsem legalno - nazadnje, ko me je to zanimalo sem imel solidne odgovore po 5 minutah guglanja."
Hmm, pa bi tu napisal ta postopek? Ali ima 175 korakov? ;)
Nima ravno 175, ni pa tudi čisto za 2 minuti dela. Se je treba mal poglobit. Evo, na brzino:
Red Hat daje vsem na voljo popravke v SRPM obliki. Če imaš že nameščen sistem in nimaš več dostopa do svežih RPM-jev, moraš iz SRPM-jev buildat RPM-je pri sebi lokalno. V osnovi je postopek precej preprost:
- postaviš si okolje za gradnjo (to ni težko, par ukazov da ti se nastavijo direktoriji, macroji, itd.) pod ločenim uporabnikom (ne delat kot root!). Lahko uporabiš npr. še bolj napredno orodje - mock - namestiš razvojne knjižnice (yum install ... ali yum groupinstal ...) - izvedeš build (npr. ročno z rpmbuild -ba nekipaket.spec ali uporabi raje mock)
In to je to, imel boš sveže RPM-je na voljo. Za čisto točne ukaze, itd. ti res priporočam kak tutorial, to zgoraj pa vzemi kot usmeritev v pravi smeri. Tutorialov je kar nekaj dobrih in jih boš hitro našel.
So pa male cake. Določeni SRPM-ji imajo pomanjkljivosti - nimajo npr. naveden kak potreben dependency. Posledično je tvoj domač RPM za malenkost drugačen, kot Red Hatov. Takih paketov je razmeroma malo, so pa lahko zajebani za rebuildat.
Ampak - v osnovi je vse našteto nepotrebno podvajanje dela. Uporabi namesto RHEL-a raje Scientific Linux, ki točno ta zgornji postopek (in še precej bolj dodelano) počne za potrebe CERN-a, Fermilaba, itd. Skratka, vse imaš že na voljo, samo ne imenuje se RHEL, pač pa Scientific Linux. Je praktično istoveten RHEL-u.
Še bolj kot Scientific Linux priporočam CentOS. Podobno je tudi ta istovetna kopija RHEL-a, samo še bolj natančna. Njim je vodilo, da morajo vsi paketi biti 100% istovetni. Ampak trenutno npr. malo zaostajajo z izdajo CentOS 6 - Scientific Linux 6 pa je že izdan.
