Londonska borza prešla na Linux, rezultat zmeda

- da ostanejo finančne institucije brez likvidnosti (po domače, da tebi kot komitentu kartica več ne "potegne");

tole - ker v večini držav na svetu velja, da če ne moreš plačati, pa umri - ne tako dobesedno, ampak tudi v sloveniji so ljudje umirali, ker niso mogli dokazati plačilne sposobnosti pri zdravniku

Zanimivo pri tej novici je to da noben stručko ne prizna, kako "zanič" sta oba sistema. Vedno so problemi; ne gelde na OS. Vedno se ljudje bunijo kao neumno je stav narejena.

V familiji imam SAP programerja in se buni na vsako spremembo ki jo SAP naredi. Kot vidim veljajo dve stavri:

1. vedno ni testirano dovolj ko gre v živo
2. vedno se prekorači budžet

Vsekakor me preseneča, da je Londonska borza do sedaj uporabljala MS rešitve. Zanimivo. Običajno tečejo take stvari na Unixu (ali Linuxu). Ta borza obstaja že nekj let in takrat so imeli verjetno Unix (ker MSja ni bilo), pol so vse zamenjal na MS in sedaj spet menjajo na Unix. To se jim je pa res splačalo :)

V novici, ki jo je povezal Denial, jasno piše, da so bili uporabniki nezadovoljni; če nezadovoljstvo traja tudi po praktično desetletju, potem problemi ne morejo biti v ne-navajenosti na novo okolje, ampak je Linux za uporabnike na nemškem zunanjem ministrstvu objektivno slabši.

Jaz verjamem, da bi bil nezadovoljen, če ne bi imel gonilnikov za tiskalnik in optični čitalnik. Ne verjamem pa, da to predstavlja dan danes problem. Se pravi lahko ga predstavlja kakšnemu "domačemu uporabniku", ki pač poskusi neko distribucijo brez vednosti, kako je njegova strojna oprema podprta pod Linux. Ne verjamem pa temu, da je to problem nekem večjem sistemu, kjer imaš zaposlene strokovno usposobljene ljudi.

Sem napisal v sosednji temi, pa bom še tu:
Stari mem - Deluje Zame™ (zato mora delovati za vse) - je zgrešen način sklepanja; iz posamičnega (lastne izkušnje) se ne more sklepati na obče.

Sklepa se iz občega na posamično.

Tudi sam sem zagovornik tega, da naj vsak poskusi zadeve sam in se odloči. S tem, da pa nekdo napiše, da ne deluje pod Linux miška, optični čitalnik ali tiskalnik... pa bom kar tvojo logiko povzel, ker je na mestu. Malenkost modificirano:

(NE) Deluje Zame™ (zato (ne) deluje za vse) - je zgrešen način sklepanja; iz posamičnega (lastne izkušnje) se ne more sklepati na obče.

In ko smo že pri tem, je menda 94% uporabnikov Oken 7 zadovoljnih, tu pa bi lahko govorili o pričakovanem "Uuuaaaaaaa" efektu; pa še ni zagotovljen, kar vprašajte MrStein-a.
S tem, da gredo Nemci nazaj na XP-je(!), toliko o primerljivosti raznih sistemov iz leta 2010.

XP -> Ubuntu je smotrna pot za mnogo več, kot 1% uporabnikov. Bomo pa seveda videli, kako bo v praksi in kakšna bo stopnja zadovoljstva.

Pa še malo bom članek razčlenil:

Mobile systems use a Debian GNU/Linux based Linux and office PCs are configured with a dual Windows / Linux boot.

Se pravi Windows OS niso nikoli opustili in izbira je bila ob zagonu opcijska? Se pravi a so sploh uporabljali Linux na namizju v tem času ali samo na papirju? Se pravi kako bo zgledala njihova migracija nazaj na XP? Tako da bodo odstranili OS, ki uporablja Linux jedro z drugega razdelka? Se pravi tisti OS, ki ga ob zagonu tako nikoli nisi izbral? A bi Ubuntu uporabnike bolj prepričal kot Debian?

V eni drugi temi si govoril o tem, da če prav razumem zagovarjaš uporabo FOSS ampak le na Microsoft OS. Ampak tudi s tem se kot kaže ne strinjajo:

Firefox, Thunderbird and OpenOffice

To vse jim samo po sebi (po članku sodeč) predstavlaj težavo in ne le Debian.

Se pravi sploh ni treba, da se pogovarjamo o Linux jedru. Odločili so se, da odprta koda ni primerna za uporabo in bodo zagovarjali le še "standardised proprietary client solutions".

Da povzamem:

Se pravi Microsoft OS, Outlook in Microsoft Office in IE? In to če prav razumem, bo po njihovem mnenju prineslo boljšo interoperabilnost in uporabniško izkušnjo.

Uporaba OS, ki uporablja Linux jedro in uporaba Firefox, Thunderbird in OpenOffice... na kateri koli platformi pa ne?

V katerem vzporednem vesolju pa?

Jaz verjamem, da bi bil nezadovoljen, če ne bi imel gonilnikov za tiskalnik in optični čitalnik. Ne verjamem pa, da to predstavlja dan danes problem. Se pravi lahko ga predstavlja kakšnemu "domačemu uporabniku", ki pač poskusi neko distribucijo brez vednosti, kako je njegova strojna oprema podprta pod Linux. Ne verjamem pa temu, da je to problem nekem večjem sistemu, kjer imaš zaposlene strokovno usposobljene ljudi.

potem menjaš printerje in tiskalnike, ali pa ne oddaš ponudbe , da tvoja na linuxu temelječa rešitev podpira obstoječo strojno opremo , v nasprotnem se pobrigaš za razvoj gonilnikov. Ms ima dvoj DDK support team. In tudi ta ima zanimivo zgodovino , ena od zanimivosti je ta , da so dali ven mušter za audio gonilnik kateri je bil kriv za nemalo število bluescreenov , ampak so z analizo napak prišli do jedra problema in ob tem ukrepali.

Tudi sam sem zagovornik tega, da naj vsak poskusi zadeve sam in se odloči. S tem, da pa nekdo napiše, da ne deluje pod Linux miška, optični čitalnik ali tiskalnik... pa bom kar tvojo logiko povzel, ker je na mestu. Malenkost modificirano:

pri večjih sistemih na žalost stvar ni tako trivialna in lahko pomeni večje zagonske stroške(glej zgoraj), kateri pogojuje tudi menjavo strojne opreme. Pa to je še najmanj+i problem , največji je , da je protrebno na novo razviti rešitve katere delajo in so bile razhroščene z veliko muko.

Firefox, Thunderbird and OpenOffice


To vse jim samo po sebi (po članku sodeč) predstavlaj težavo in ne le Debian.

Se pravi sploh ni treba, da se pogovarjamo o Linux jedru. Odločili so se, da odprta koda ni primerna za uporabo in bodo zagovarjali le še "standardised proprietary client solutions".

Da povzamem:

Se pravi Microsoft OS, Outlook in Microsoft Office in IE? In to če prav razumem, bo po njihovem mnenju prineslo boljšo interoperabilnost in uporabniško izkušnjo.

Uporaba OS, ki uporablja Linux jedro in uporaba Firefox, Thunderbird in OpenOffice... na kateri koli platformi pa ne?

V katerem vzporednem vesolju pa?

na đalost je domet teh programov kratkosežen. na koncu ko pogledaš še exchange ter sharepoint se zna z stališča integracije applikacij stvar precej spremeniti. Pa ne da se ne da storiti tega z odprtokodnimi rešitvami samo stvari žrejo čas in voljo.

noraguta je 21. feb 2011 ob 13:48 izjavil:

Managed jeziki niso primerni za real-time operacije, kjer je potreben determinizem. In sicer zaradi GC (garbage collection), ki za nekaj trenutkov zamrzne aplikacijo.

kako preživeti nazori o sw. le za začetno branje.
http://lambda-the-ultimate.org/node/2393

da o kolateralni škodi katero praviloma nosi ročno pucanje pomnilnika niti ne govorimo. In prav to zna biti eden od vzrokov zato da različnim klijentom kaže različne cifre. Se pravi šalabajzerska izvedba konkurenčnosti.

Noraguta, kaj hočeš s tem povedati? Tvoja povezava govori o sprotnem GC (torej GC v realnem času), ne pa da GC nima negativnega vpliva na odzivnost aplikacije.

Če govorimo o .NET 4: pretirano klicanje GC.Collect ima negativen vpliv na odzivnost aplikacije.

Nisem si pa sam izmislil tega: "Although the LowLatency mode is designed to be used in scenarios where there are some time constraints, it is not intended to be a solution for scenarios where there are strict real-time constraints". Večjega zagotovila, kot LowLatency mode pa .NET CLR ne nudi...
( http://msdn.microsoft.com/en-us/library... )

Kateri izmed mojih nazorov so preživeti???

preživeto v smislu ,da gc izključuje RT. če to velja za kernel , kateri se mora odreči nekim "optimalnim gručanjem" operacij za zagotovitev RT , tega računovodstvu z memorijo ni treba. pa je še vedno zakoreninjen hoax v industriji. GC sam po sebi lahko čiščenje razbije v povsem smiselne sklope in jih izvede po svoji ceni. tudi ročna delokacija ni zastonj konec koncev. link pokaže zgolj izvedbo gc-ja v rt sistemu.

nekikr je včeraj ob 10:46:16 izjavil:
Čakaj malo, kje je Matthai? On bo že vedel kje je problem, ker da se Linux "pokvari" (ali nek del povezan z njim, po 15 mesečnem testiranju) je sigurno delo nekega coprnika. Ane Matthai, saj so te bila polna usta kako bolje bo sedaj in da je to najmanj tako dobro, kot sveže žemlje ;)

Po moje je tle problem v tem, da so te aplikacije na katerih teče borza ne-open source.

pa tvoje , sam en let nazaj je bil problem v MS(po tvoje)

Noraguta, se delno strinjam. Če imaš 64-bitni x64 long mode, imaš na voljo 48-bitni naslovni prostor s 4KB stranmi. To je 256 TB RAM / proces. Tu ne potrebuješ defragmentacije. Deframentacija je pomembna za to, da lahko v logični naslovni prostor borih 2GB v x86 alociraš objekt v enem kosu. Pri 256 TB RAM so drugačne zakonitosti. Defragmentirati ti ni potrebno, koščke znotraj 4KB strani pa lahko tudi ponovno uporabiš za manjše spremenljivke.

Paging, razen če gre brati zaradi 0x0E na disk, pa tudi nima nekega overheada. Zadevo bi bilo potrebno le implementirati v kernelu.

Bistri007 je 21. feb 2011 ob 19:54 izjavil:

Noraguta, se delno strinjam. Če imaš 64-bitni x64 long mode, imaš na voljo 48-bitni naslovni prostor s 4KB stranmi. To je 256 TB RAM / proces. Tu ne potrebuješ defragmentacije. Deframentacija je pomembna za to, da lahko v logični naslovni prostor borih 2GB v x86 alociraš objekt v enem kosu. Pri 256 TB RAM so drugačne zakonitosti. Defragmentirati ti ni potrebno, koščke znotraj 4KB strani pa lahko tudi ponovno uporabiš za manjše spremenljivke.

Paging, razen če gre brati zaradi 0x0E na disk, pa tudi nima nekega overheada. Zadevo bi bilo potrebno le implementirati v kernelu.

hja glih defragmentacija je kolkr sm gledu večji pes pri ročnem alociranju delociranju kot pa pri GC. ker zna bit ta nekako bister. je pa gc predvsem neuporaben po mojem mnenju pri pomnilniško omejenih sistemih. sam zmer je kar nekaj haklov, kateri se pojavijo med bootom pa tistim kaj vidi uporabnik na zaslonu. včasih imaš eno samo veliko branje iz diska , drugič imaš pa v sistemu lahko permaneten konkreten promet. vsaj jaz ne vem na začetku nikol kje se lotit serializacije, ampak dandanes gre že res precej stvari v ram. svete resnice pa tuki ni, sej sam veš. sploh pa če hočeš uvest še kak actor al pa procesno algebro v sistem transakcij mora bit memory management čimbolj zanesliv, kar je pa vs sistemu kateri se spreminja , z ročnim alociranjem pomnilnika prej sreča , kot pa znanje. z gc-jem zadaj pa stoji na kukr tok trdnih teoretskih temeljih.

Icematxyz je 21. feb 2011 ob 18:46 izjavil:

Mogoče se jim pa javiš za svetovalca? ;)

Za Winodws XP? Katerega če prav razumem so tudi vseskozi uporabljali?

Za linux driverje in hardver.
Po pisanju sodeč bi ti v enem tednu vse uredil.

pa smešno je kako se linux prav povsod ponesreči edino google še nekaj brca pa še ta bo šel na koncu kot nokia na Microsoft.

hja za kake marginalne zadeve kot je posredovanje bitov 1:1 za resno poslovno infrastrukturo pa pač ni !!!! samo še francozske žandarje čakamo , da ga skenslajo.
sam za orožnike itak vemo , da je o njih ravno toliko vicev kot o blondinkah, pa to ne nezasluženo.

eh konkretne raziskave ? to je vse vzeto ponavadi iz prahu sončnih žarkov vzeto podkrepljeno z detonacijami duše(po matjažu pikalu vzeto). browser market share je pomoje kar dober indikator. vse ostalo je razen kakega gartneja pa idm bolj tako tako , marketing. ampak tukaj gre za zasajnje noža v rano zasanjancem. dober domač gostilniški kreg .

In dalje, iz članka, ki ga je povezal Denial sledi, da so po oceni Nemškega zunanjega ministrstva stroški podpore, vzdrževanja in zagotavljanja združljivosti sistemov, ki uporabljajo Linux dolgoročno dražji od Microsoftovih licenc (ter drugih stroškov Okenske platforme).

Danes je na voljo nov članek, ki malo bolj osvetli ozadje odločitve. Glavna težava je torej interoperabilnost (dokumentov) in praktično nič drugega. "Reševali" pa bodo zadevo tako, da bodo uporabljali izključno:

Windows XP, which is to be the "uniform basis for the actual step towards implementing a new system using Windows 7 and Office 2010 (Word, Excel, PowerPoint), and Outlook as the new email system".

Se pravi interoperabilnost bodo rešili tako, da bodo še naprej forsirali rešitve, ki ne zagotavljajo interoperabilnosti. Kaj ima to skupnega (le) z odprto kodo? Konkretno FOSS se dotika morda ta (ne) odločitev:

For example, the interoperability problems that were among the causes of the low acceptance level, could be reduced by installing up-to-date versions of OpenOffice on all Linux desktops instead of working with various older versions, as was the case at the time.

Po pisanju sodeč bi ti v enem tednu vse uredil.

V 10 letih bi verjetno tudi ti. Oziroma OK, treba je biti korekten, nekje v šestih letih, ker so migracijo na Linux na namizju (s figo v žepu) začeli šele 2004. Pa OK, tudi če odmislimo Linux in se osredotočimo na Windows, nekateri nimate težav z uporabo FOSS programja na Windows. Ti pa jo imajo in te uporabe več ne podpirajo.

@noraguta

Strinjam se s tabo o tem, da se gostilniške razprave bistveno preveč precenjuje s strani nekaterih.

Ni pa Google edino podjetje, ki uspešno (finančno) v svojih izdelkih uporablja Linux jedro. Dviguj malo kamne okrog sebi in poglej, kaj je pod njimi. Boš presenečen.

Nokia + Microsoft + Silveright pa bomo šele vidli, kako bo zgodba uspešna. Morda bo blazno uspešna ta strategija, morda pa niti ne. Bomo pa tudi videl, če so se popolnoma odrekli Linux jedru. Ni pa Linux jedro krivo, da ne bi mogel izdelati dobrega mobilnega OS? Nenazadnje Google (in še kdo drug) pri tem nima težav? Torej teorija o tem, da je neprimerno Linux jedro za uporabo na tem področju in da je primerno le za premetavanje kakšnih bitov sem in tja (kar tako v vsakem primeru počne) se tu nekako ne ujema.

hja za kake marginalne zadeve kot je posredovanje bitov 1:1 za resno poslovno infrastrukturo pa pač ni !!!! samo še francozske žandarje čakamo , da ga skenslajo.
sam za orožnike itak vemo , da je o njih ravno toliko vicev kot o blondinkah, pa to ne nezasluženo.

"Težava" na katero pozabljaš je morda le ta:

His claim is that now most major open source software projects are managed by commercial organisations that will provide proper support and maintenance, and that the licences used are also more flexible and agreeable. Times have changed and "the current landscape for open source software is now quite different."

Posli pridejo in gredo, uspešna podjetja, ki v svojih izdelkih uporabljajo Linux jedro pa ostajajo!

Brazilija, Švica?

http://www.h-online.com/open/news/item/...

Ampak, sej. Je trajal neki casa da so presli iz ozkotirne na standarno zeleznico. Pa tud vsega naenkrat niso nardil.

Da razjasnimo: jaz nobenga takega "prepričanja" niti "vere" ali "čustev" nimam.

Mogoče kdo drug.

A ni že Matthai poročal o kar nekaj Linux instalacijah v JU?

"Ne vem pa, če bodo uporabljali tudi Linux jedro in ali le to nima vstopa v JU."
"na strežnikih je to že tako vseskozi! "

aj zdaj je ali ni?

naj huj+ je pa , da bodo taki ljudje , kateri se niti ne spoznajo na stvari povzročili državi precejšno škodo. ker so spisali 5000 postov glede uporabe linuxa na domu , ali ker so "spisali" prvi in edini "LINUX PRIROČNIK NA SLOVENSKEM". matr

he he he e, ja strokovno se stvari rešujejo bimbo že dandanes.

Mene res zanima, glede na to da OpenOffice in Firefox staneta natanko 0 EUR, medtem ko MS Office stane precej več, koliko bo prihrankov zaradi prehoda, oziroma zaradi nenakupa licenčne opreme.

Sicer je pa vsakemu jasno, da za pisanje dokumentov ne ustreza samo MS Office, ampak obstajajo alternative. Samo, če se menja, je potrebno vedeti vnaprej, da se bo prihranilo.

Če bojo zdaj ves denar namesto MSju, vrgli nekomu drugemu, niso naredili čisto nič.

lp

Aha, denar je samo ena od prednosti. Ali se s trenutno IT infrastrukturo državne uprave ne da uvesti odprtih standardov na področju komunikacije in sodelovanja z državljani?

Če te država sili v uporabo MS rešitev, je seveda nekaj narobe. Te lahko prosim za par primerov takšne prisile? Na tem področju nisem ravno poučen, ampak nekako ne verjamem, da denimo država z državljani komunicira v .doc formatu in ta format zahteva kot sredstvo komunikacije?

lp

smash, saj to je ideja vseh. Če se lotijo projekta na vrat na nos in bodo menjali v enem zamahu tako vso programsko opremo, kot tudi operacijski sistem, bo po vsej verjetnosti posledica kolaps in najverjetneje hiter skok nazaj na uveljavljen MS flow. Postopen prehod, do kamor in kakor hitro bo pač šlo je edini razumen način prehoda.

Ampak, dejstvo je, da že samo prehod na Open Office nekatere neverjetno boli. Ker se verjetno zavedajo, da se na koncu ne bo ustavilo pri Officu, ampak bo zadeva zelo verjetno postopoma šla naprej.

In katera so ta podjetja, ki razvijajo IE only zadeve za našo državo? :> Oziroma, zakaj država v naročilu ne zahteva cross-browser podpore?

Kako je z MS Office in standardi, se niso pred časom nekaj zresnili glede odprtih formatov (2007+ podpira ODT?), verjetno obstajajo vtičniki za starejše MSO verzije? Ali ne?

lp