Fizika

Pozdrav vsem!

Pri fiziki smo imeli vaje, pa bi prosil če mi nekdo pomaga pri sledečih nalogah-v eni je uporabljen pojav loma, v drugi pa leča(mislim, da je zbiralna);

1. )pri menjavi olja ti je vanj padel vijak. Ko ga zagledaš je 15cm pod gladino olja. Kolikšna je dejanska globina na kateri se nahaja vijak, če je lomni količnik olja 1, 45.

2. )v žarometih avtomobila imamo lečo, ki nam omogoča da lahko preklapljamo med dolgimi in kratkimi lučmi. Kolikšna je goriščna razdalja leče, če je nitka žarnice za dolge luči od leče oddaljena 4, 5cm? Kje nastane slika nitke za kratke luči, če je od leče oddaljena 4, 1cm? Ali je oblika leče vbočena ali izbočena? Zakaj?

Hvala!

Jaz bi si pa malenkost sposodil temo glede na to, da je govor o optiki.
Pri konkavnem zrcalu imamo dve enačbi 1/f = 1/a + 1/b in b = (a*f)/(a-f)
Zanima me kako se spreminjajo predznaki, če je predmet pred ali za goriščem, ter kako je s predznaki pri konveksnem zrcalu ter zbiralni in razpršilni leči. Vem, da se spreminjajo ponekod nažalost pa se mi ne sanja kako.

Pri konkavnem zracalu je oddaljenost slike(b) pozitivna če je predmet(p) pred goriščem-če je bližje zrcalu kot goriščna razdalja slika postane navidezna(združimo podaljške odbitih žarkov)in oddaljenost slike je negativna.Pri konveksnem zrcalu je po defaultu goriščna razdalja zrcala negativna in z tem oddaljenost slike.
Pri lečah je pa tako;konveksna(zbiralna)leča ima pozitivno goriščno razdaljo(leče imajo dve gorišči)in oddaljenost slike je tudi pozitivna-lokacija količin je na drugi strani leče kot je predmet(so realne), pri konkavnih(razpršilnih)lečah pa so te iste količine negativne-nastanejo na isti strani kot je predmet in so navidezne.

Na sliki velja da je sin enak tan (kar velja za male kote) Naloga bi morala še povedat da gledamo skoraj navpično

Če vzameš primer z dvema metronoma. Prvi metronom zaniha v desno in pomakne desko v levo (ohranitev gibalne količine) zato tudi drugo nihalo pospeši v desno tako kot prvo nihalo. Na ta način hitrejše nihalo preko deske vpliva na počasnejše nihalo, da le-to pospeši. V bistvu se sinhronizirata s prenosom gibalne količine preko podlage.

Bolj nazorno prosim.

Morata biti na skupni podlagi katera lahko niha skupaj z njima (ni fiksna).

Na netu si poglej sklopljeno nihanje :) Nekaj osnovnih se da zračunat, čeprav tudi ne enostavno, difrencialne enčabe, za kaj več pa lagrangova mehanika.

Energija nihanja v osnovi pada z eksponentno funkcijo :)