Slo-Tech - Na današnji dan pred 10 leti, 15. januarja 2001, se je na spletu pojavila nova spletna stran. Gola in pusta od začetka se je Wikipedija sčasoma oblekla in olistala. Danes gre za eno največjih in najbolj znanih spletnih strani na internetu in najpogosteje uporabljano spletno enciklopedijo. Ima 17 milijonov člankov v 276 jezikih, čeprav je v nekaj jezikih člankov res samo za vzorec.
Angleška verzija ima več kot tri milijone in pol člankov, sledijo pa ji nemška (1,2 milijona), francoska (1,1 milijona), poljska (766 tisoč), italijanska (763 tisoč), japonska (727 tisoč), španska (701 tisoč), portugalska (667 tisoč), nizozemska (665 tisoč) in ruska (649 tisoč) inačica, ki tvorijo tako imenovanih velikih deset. Slovenska edicija sploh ni slaba, saj je s sto tisoč članki na odličnem 34. mestu boljša od na primer grške ali hindijske. In ker vsak jezik za obstoj potrebuje literaturo in znanost, slovenska Wikipedija s tem zaveže jezike vsem, ki bi trobezljali o manjvrednosti ali bližajočem izumrtju slovenščine.
Wikipedijo na mesec obišče okoli 400 milijonov uporabnikov, do leta 2015 pa naj bi jih bila milijarda. Ti lahko brskajo po največji prosto dostopni svetovni zbirki znanja, ki jo lahko prav vsak po svojih močeh dopolnjuje (čeprav se ustanovitelj Jimmy Wales pritožuje, da je HTML-sintaksa člankov za marsikoga razlog, da se prispevku raje odpove). Cilj skrbnikov Wikipedije je ustvariti enciklopedijo vsega skozi zgodovino akumuliranega znanja v vseh govorjenih jezikih na Zemlji. Že sedaj pa jim je uspelo dokazati, da se stran, koder lahko sodeluje in prispeva vsakdo, ne sprevrže nujno v smetišče, ampak smo ljudje brez prisile, palice ali korenčka sposobni plodnega sodelovanja. Tega nasprotniki Wikipedije nikoli niso verjeli in še danes radi poudarijo, da njena zanesljivost gotovo šepa. Res včasih najdemo v njej kakšno neumnost, a v povprečju je prav toliko zanesljiva kot plačljiva Encyclopaedia Britannica.
Njena prepoznavnost je dosegla neslutene razsežnosti, saj je našla pot tudi v popkulturo, izobraževalne inštitucije (od koder jo nekateri srdito preganjajo), ekonomske knjige in doktorate. Pred 10 leti je bila to znanstvena fantastika, Microsoftova Encarta pa živa in zdrava.
Prireditve ob 10. obletnici Wikipedije potekajo po vsem svetu; skupno se jih bo zvrstilo kar 447, slovenskih pa na seznamu še ni. Tiste bolj uradne bodo v ZDA, a ljudje se bodo rojstnega dne spominjali po celem svetu.
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
Wales pa je v 10 letih uspel degenerirati iz vizionarskega genija v klošarja, ki po bannerjih prosjači za drobiž, namesto, da bi na wikipedijo preprosto dal oglase in obogatel tako, kot ostale uspešne internetne strani.
Resno? Govorim samo zase, ampak osebno bi imel na wikipediji veliko raje nemoteče tekstovne oglase, ki se dejansko nanašajo na članek, ki ga berem, kot pa bannerje z Jimmyjevim frisom in patetičnimi "apeli" (dejanski prevod na slovenski wikipediji).
In potem bi recimo nekega dne Google kot največji oglaševalec začel malo pritiskati na Walesa (ki se je medtem že popolnoma predal njihovim oglasom in sploh več ne razmišlja o alternativnem financiranju), da bi dosegel kakšne svoje zahteve (in veš kako veliko pogajalskih možnosti imaš, ko ti nekdo lahko iz danes na jutri umakne kakšnih 80% oglasov).
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
Wales pa je v 10 letih uspel degenerirati iz vizionarskega genija v klošarja, ki po bannerjih prosjači za drobiž, namesto, da bi na wikipedijo preprosto dal oglase in obogatel tako, kot ostale uspešne internetne strani.
Ni mu jasno, zakaj teži z apeli, če bi lahko enako dosegel z nekaj nevsiljivimi oglasi. Tebi je jasno? Če ja, razloži.
Takoj, ko so oglasi na strani, se vzpostavi finančna odvisnost od oglaševalskih firm, ki lahko posredno vplivajo na vsebino strani (ravno tako bi se lahko kaj podobnega zgodilo pri subvencioniranju s strani različnih vlad); glej primer zgoraj (Google). Tako se podre zaupanje uporabnikov v verodostojnost strani (pa četudi je to nezaupanje "danes" povsem neupravičeno; nikoli ne moreš vedeti, kako bo "jutri")
Čar wikipedije je ravno v tem, da je odvisna "samo" od nas uporabnikov (seveda tudi od vzdrževanja organizatorja) in tako je vzpostavljena višja stopnja zaupanja v vsebino strani (ker so v ozadju le minimalne "nesebične" finančne težje organizatorja zgolj po vzdrževanju strani; denar po svoji presoji svobodno podarjajo sami uporabniki; več denarja organizator ne rabi; vodijo se tudi javne bilance, da lahko slediš denarnim tokom - seveda to samo po sebi še ne pomeni, da tudi tu ne more priti do kakšnih zlorab oz. da je zaupanje morda naivno, vendar je verjetnost zlorabe manjša kot v zgornjem primeru), ki jo mimogrede tudi javno soustvarjajo uporabniki sami (torej se vedno ve, kako je neko besedilo prišlo na stran ter so izpolnjeni tudi ostali visoki splošno priznani uredniški pogoji medija, predvsem osnovani na prostovoljni bazi).
Skratka Wales torej očitno meni, da lahko le na takšen način vzdržujejo Wikipedijo "neokrnjeno".
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
Wales je bil pred tem velik bogataš, ki je mastno služil s porno stranmi. Sedaj pa seveda prosi za denar, a to ni klošarnjenje, pač pa fundraising. Zakaj tako in ne z oglasi?
Še vedno mi ni jasno. Oddaš del prostora za oglase. Oglasnik si začne zmišljevati. Odpikaš ga. Če slučajno odpikaš vse "oglasarje", komaj začneš s "klošarjenjem". A gre za kake nam navadnim ljudem neznane finte in sile?
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Meni za tuje oglaševalce, kaj preveč ni. Kaj mi pomagajo plave tabletke, če je pa oteklina stalna Problem je deklina.
Druga pesem so domači oglaševalci. Namesto da prebiram filozofske disertacije mladih juncev, kaj se splača nabaviti, ko comp začne kihati in kašljati (takrat so prvi znaki, da je čas za razmilek o menjavi) in kljub doktorskemu znanju zdravila ni, je dobro da klikneš na kolikor toliko pametnega oglaševalca, ki ima razumno ponudbo. Isto velja za mobitel.
Za Wikipedio sem pa samo vesel, da je. In tako kot je, me čisto nič ne moti.
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell
Še vedno mi ni jasno. Oddaš del prostora za oglase. Oglasnik si začne zmišljevati. Odpikaš ga. Če slučajno odpikaš vse "oglasarje", komaj začneš s "klošarjenjem". A gre za kake nam navadnim ljudem neznane finte in sile?
V teoriji. V praksi pa potem ekipa začne hitro popuščati. Verjetno želi biti tough že takoj od začetka.
Wales pa je v 10 letih uspel degenerirati iz vizionarskega genija v klošarja, ki po bannerjih prosjači za drobiž, namesto, da bi na wikipedijo preprosto dal oglase in obogatel tako, kot ostale uspešne internetne strani.
Zato mi je wikipedija všeč, ker je brez oglasov. Ti pa očitno imaš raje živobarvne p(r)asice
Money will say more in one moment than
the most eloquent lover can in years.
nič hudega - oglasi in donacije sta dve povsem različni stvari in v sloveniji ni težko, da ti ni jasno. Wikipedia ima svoje poslanstvo, ki mu sledi. Ni še ena tržno naravnana sletna stran, ampak je neprofitna in nevladna organizacija. njihova naloga ni prodaja storitev ali oglasnega prostora. njihova dejavnost je širjenje in večanje bazena prosto dostopnega znanja. in ves čas se ve, da potrebujejo denar in ves čas srejemajo donacije. enkrat na leto pa si zadajo večji cilj in takrat izrazito prosijo za donacije. nekako tako, kot lokalno gasilsko društvo, ko prosi za denar za nov avto al pa uniforme - načeloma bi tudi lahko tako kot smučarji ali kolesarji prodajali oglasni prostor - ampak to potem ni čisto to :)
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain
Problem je deklina.