Kondenzatorji

Pejt na prvi rtv servis in ti bojo zamenjal.

Odvisno kakšen je ta vir. Če je napetost konstantna (primer baterija ali pa stabiliziran usmernik, računalniški napajalnik) potem je tudi napetost naprej čisto enaka, edino če obstajajo tokovni sunki, potem se napetost z kondenzatorji veliko manj poruši za čas tistega sunka (primer uporabe je pri močnih ojačevalcih v avtu). Če pa je napetost samo usmerjen sinus (primer je trafo +greatz) potem pa je napetost ˝zglajena˝ in če so kondenzatorji zadosti veliki, je napetost zelo blizu maksimuma sinusa pred usmerjenjem.

Lp

Ne.

McLuzo je 30. jan 2012 ob 19:08 izjavil:

Naj mi en pove, v napajalniku sta dva 680uF 200V kondenzatorja, ampak tole ni za dobit (IC elek., HTE, nano), kaj je namesto tega možno dat? Je lahko višja/nižja napetost al ne?

Napetost je lahko višja, nižja naj ne bo.

Oboje bi šlo. 560uF je sicer manj kot original, samo to bi se poznalo šele pri max obremenitvah.

Pr tehle kondenzatorjih je torej stvar precej ohlapna...

No, hvala za info

marjan_h je 10. feb 2013 ob 17:39 izjavil:

Lep pozdrav,

mene samo zanima kako se kondezator sprazni če se med elektrodama nahaja izolator?

Eden od prvih ljudi k so delali poskuse z kondenzatorji, je bil Michael Faraday sam on je spraznil svoj kondenzator tako da je povezal elektrodi. Kako se pa sedaj to doseže? In kako ga sprazniti ob pravem času?

Če boš povezal elektrodi, se bo spraznil v trenutku (elektroliti kak delček milisekunde odvisno od ESR/ESL level-a, keramični par mikrosekund). Če terminala nista povezana se bo kondenzator praznil zelo počasi ampak še vseeno se bo, ker skozi izolator pušča tok, ki je odvisen od zmožnosti dielektrika, recimo keramika je zelo dober dielektrik.

"Kako se pa sedaj to doseže?"

Ja odvisno od aplikacije, ki jo uporabljaš, lahko tudi povežeš terminala in se bo spraznil.. Lahko se prazni skozi določeno vezje, upor, itd. Elektroni prehajajo iz ene plošče na drugo.

"In kako ga sprazniti ob pravem času?"

Kako to misliš ob pravem času?

Ja ni nujno v trenutku, skoraj povsod so pomembni časi praznjenja, v veliki večini pa to ni kar v trenutku, ena izjema je recimo bliskavica pri fotoaparatu.. Ni pa seveda nujno, da je tisti, ki sproži praznjenje tranzistor, lahko je tudi rele, procesor, porabnik...

2loud4u je 10. feb 2013 ob 21:50 izjavil:

@dx11
"Aja, verjetno je zelo tanka plast dielektrika, da dejansko elektroni preskakujejo počasi in se prazni. Jaz sem mislil, da se to ne more zgoditi. Aja zato se reče da so leaky. Hmm."

Vsak dielektrik ima svojo prebojno napetost, ki se ponavadi označuje z V/d(npr. m), torej kakšno napetost potrebuješ, da prebije določeno debelino dielektrika.

če sem ga prav razumel, ni imel v mislih prav preboja dielektrika, ampak "puščanje", torej če ga nabiješ, zmeriš, pustiš xy časa, zmeriš in vidiš, da je napetost padla...
kakšna je res fizikalna slika za tem? Ali pušča naboj čez zrak, ali čez dielektrik?

kaj pa spin drugega izmed "entangled" particles, ko pogledaš prvega...se spremeni v trenutku ali nepomembno kratkem času?:D

2loud4u je 18. feb 2013 ob 18:49 izjavil:

@WarpedOne

Čas praznjenja je lahko nepomemben, pri aplikacijah, kot pa je timer, utripalnik, itd. pa zna biti ta čas še kako pomemben in je lahko tudi precej dolg čas...

Čas je vedno pomemben, zato se pa tudi koristijo kondenzatorji različnih kapacitet.

820 mikro / 3 Volte?

To je kondenzator čisto pri procesorju?

verjetno kakšen datecode, serija, whatever...