Kako do denarja od dolžnika-sodelavca

Imam en težki problem. Sodelavcu sem pred časom šel na roko in zanj vzel oz. prevzel obročno odplačevanje nove kuhinje. Sedaj prihajam v situacijo, da bo moj sodelavec izgubil službo (po lastni krivdi...), meni pa je še dolžan kar nekaj obrokov. Ker sem šel na zaupanje (ja vem bil sem idiot) nimam nobene pogodbe z njim, razen seveda ostalih sodelavcev, ki lahko vse skupaj potrdijo. Kljub obljubam (zdaj že skoraj) ex-sodelavca da mi bo vse poravnal, mu to nekako ne verjamem in ga želim malce stisniti..a nimam pravih idej (kake nasilne stvari ne pridejo v poštev ! ). Porodila se mi je ideja, da mogoče lahko kako preko našega podjetja uspel dobiti svoj denar, a ne vem če bi to lahko kako legalno izvedel (npr. da se mu ne izplača cela plača). A mi lahko kdo da kak pameten nasvet ?
Samo prosim brez umesnih pripomb, ker mi že itak ni ravno lahko. Prosim za pomoč. Hvala !

Bi se strinjal z T0RNAD0. Če si mu verjel, mu verjemi še sedaj. Glede na to, da si prevzel to odgovornost, predvidevam, da se poznata že od prej in se družita tudi izven službe. Če temu ni tako, ti predlagam, da se z njim pogovoriš-> sestavita dolžniško pogodbo->jo overita pri notarju. Vendar v primeru neplačila, kljub pogodbi, ostane le sodna pot.

Ker ni ničesar na papirju in je samo ustni dogovor, potem najem podjetij, ki se ukvarjajo z izterjavo dolga ni mogoča.

Mogoče če nima denarja, da ti povrne, da v zameno neko vrednejšo stvar, ki jo lahko potem ti prodaš.

Kaj ti če podjetje za izterjavo dolga, če zaenkrat tip še plačuje. Pa tudi to ne spada pod najbolj elegantne načine.

S pogodbo je pa tako... Če človek misli odplačat, je vseeno ali je pisna ali ustna. Če ne odplača, moraš pa s papirjem ali brez se zajebavat po dolgem in počez...

Sploh pa - zakaj. Tist stari rek o bankah, ki ti posodijo denar, če ga ne rabiš, velja tudi pri posojanju med fizičnimi osebami. Če ni nujno, ti noben ne bo težil za posojilo, torej je vsakič nujno in ni nekih izjemnih primerov, ko lahko samo TI rešiš tega človeka. Zlato pravilo je, da na obljubo nikoli ne posodiš več, kot si pripravljen izgubiti, na notarsko overjeno listino pa takšno vsoto, da boš brez nje tudi dolgoročno normalno prišel skozi. To je to. Če pa sekaš mimo tega, pa potem sprašuješ po slo-tehcu... Rešitev tukaj je ali ta, da sestavita pogodbo, overita pri notarju - in človeku rečeš, da ne da mu ne zaupaš, ampak nikoli ne veš kaj se mu lahko - bognedaj - zgodi in potem ne moreš nič, saj je razumljivo, ne?