Napredek v zdravljenju raka v Sloveniji?

Slučajno sem naletel na tale dokument iz leta 2008: Državni program obvladovanja raka

Zadeva se bere kot kakšna kriminalka.

Za začetek ugotovitev:

Bistven napredek v obvladovanju raka v zadnjih desetletjih, ki je vodil v zmanjšanje umrljivosti za rakom v Evropi za 13 % v zadnjih 15 letih (Levi F et al, Ann Oncol 2007), je bil mogoč zaradi novih spoznanj, pridobljenih v okviru raziskav na področju raka.

Potem konkreten predlog:

Do leta 2015 zagotoviti vključevanje okoli 15% bolnikov v klinične raziskave in izdelati javnosti dostopen portal z informacijami o raziskavah na področju raka.

"Posnetek" slovenskega stanja (splača se prebrati tudi dva konkretna primera takih "literarnih zapisov" - katastrofa):

Avtor, prežet z "literarnim navdihom", v zapisu kopiči odvečne oziroma neuporabne informacije in ob tem pozabi navesti pomembne informacije, ki so ključne za določanje nadaljnjega zdravljenja. Temu smo vsakodnevno priča na naših timskih konzilijih na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, kjer pregledujemo dokumentacijo iz vse Slovenije.

Ugotovitev iz tujine:

Problem velike variabilnosti kvalitete zdravljenja je znan tudi v Evropi. Leta 1994 je znani nemški patolog, profesor Paul Hermanek, na predavanju Evropskega združenja za onkološko kirurgijo v Heidelbergu predstavil rezultate analize zdravljenja raka danke v sedmih velikih nemških mestih. Ugotovil je, da se verjetnost ozdravitve giblje od slabih 40 % do več kot 80 %, odvisno od ustanove oz. kirurga.

Nato študija:

Zelo ilustrativna kanadska študija iz leta 2004(1), ki prihaja iz Calgaryja, primerja narativno in sinoptično obliko medicinskega zapisa. Avtorji so ugotovili, da so s pomočjo sinoptične oblike zapisa uspeli dobiti 99% potrebnih informacij, medtem ko so iz zapisov v narativni obliki uspeli dobiti le 45,9% potrebnih informacij.
Sinoptična oblika zapisa, ki ponuja vse potrebne informacije, saj mora avtor odgovoriti na vsa zastavljena vprašanja, je idealna za računalniško obdelavo.

V omenjeni študiji(1) avtorji opisujejo tudi programski paket, ki so ga razvili v TBCS (Tom Baker Cancer Center) v Calgaryju. To je spletna aplikacija, ki so jo imenovali WebSMR (Web Surgical Medical Report). S pomočjo te aplikacije dnevno zbirajo podatke o kirurškem zdravljenju različnih bolezni iz vedno več bolnišnic v Kanadi. Projekt se je najprej začel v provinci Alberta, zdaj pa se je razširil po vsej Kanadi. WebSMR je zelo elastična aplikacija in jo je mogoče prilagoditi za veliko različnih bolezni in postopkov zdravljenja.
Ustanove, ki so se odločile za takšno obliko zapisov, imajo bistveno nižje administrativne stroške. Ker zdravnik sam vnaša podatke v podatkovno bazo, so tudi stroški tipkanja izvidov nižji – do 98.755 USD na leto(2). Po enodnevnem uvajanju zdravnik porabi približno 6 minut za izpolnjevanje računalniškega sinoptičnega operacijskega zapisnika, kar je približno enako kot za narativni diktat(1).

Če povzamem: kliničnih raziskav o zdravljenju raka pri nas skoraj ni. Denarja se za te raziskave nasploh nameni minimalno. Informacijske tehnologije ne znamo izkoristit, posledično se tudi podatki ne zbirajo kaj dosti (razen osnovnih statistik v Registru raka), kakšne bolj napredne analize pa niso možne.

Če zraven prištejemo še pomanjkanje kakšne bolj sodobne opreme (recimo več naprav za slikanje z magnetno resonanco; o kakšnem fokusiranem ultrazvoku verjetno lahko le sanjamo) in kadrovsko pomanjkanje, je slika popolna.

Ampak pomembno je, da bomo kupili nove vojaške radarje, da se prepiramo okrog stadiona in da bo pri e-zdravstvu nekdo mastno zaslužil.

je napredek ,prej so bile čakalne dobe 1 leto, sedaj bojo 2 leti

slovenci smo nesposobni.

Kaj jamrate?
Važno je da je zdravstvo javno! Pa da nihče ne umre ker si ga ne more plačat !!!!!!!!!!!!!111111111
A je kdo od pričakoval kej druzga od realsocializma?
Razmislite na naslednjih volitvah, koga boste obkrožili. Kasneje jamrat je brezveze.

Aja, pa glede kliničnih študij.. saj ni treba, da se lotimo nekih zelo dragih študij. Pomagalo bi že, če se bi vključili v kakšno mednarodno. Ali pa recimo copy-cat-ali kaj takega:
http://www.abstract.asco.org/AbstView_7... (raziskava o zdravljenju kronične limfocitne levkemije z izvlečkom zelenega čaja).

Ali pa vsaj hitreje implementirali novejše dosežke.

To je res. Vendar pa je v človeški naravi in tudi smiselno, da se primerjaš z boljšim, ne s slabšim.

No, kot da bi vedeli za to našo nitko, so pri WHO objavili EU lestvico umrljivosti za rakom dojke.
Kot zanimivost:

No ja, lahko bi bilo bolje, čeprav so tudi pri nas kr aktivni pri pozivanju žensk na mamograme,a kljub temu
bi bilo treba takoj poklicati v Španijo (sodeč po tabeli) in posnemat njihov sistem. Španija je ja na robu bankrota, tko da fora tega dosežka najbrž ni v financah.

vir: Daily mail