Kaj, kako se učiti?

Začel sem z učenjem programiranja v javi, naučil se se že tipe podatkov(int, double), razne loope(while, for, ...), if, switch stavke, arrays, string, ... Kje naj nadaljujem? Imam knjigo Java2, zanima me če so notri resnično uporabni podatki ter če se mi splača učiti po tej knjigi ali naj se raje učim z vodičev na internetu?
Poznate kakšna dobro stran z vodiči?

Odvisno kaj te zanima. Bos moral malo bolj opredelit smer svojega ucenja. Lahko se ucis vec jezika, potem naprimer razlicne tehnologije (tle imas 1000000 opcij) ali pa algoritme in podatkovne strukture.

Nisi zastavil lahkega vprašnaja. Jaz sem se isto spraševal leto in pol nazaj, ko sem se začel učiti z popolne ničle C#.
Malo sem bral knjige in zraven delal primere (ker le na samostojnih primerih se učiš, od samega branja knjig nimaš praktično nič, ker si ne moreš vsega zapomniti, tako da le vaja, vaja, vaja dela mojstra). Nato pa sem se lotil konkretnih projektov. Naredil sem npr. telefonski imenik, pa nek program za šefe blokov, kateri morajo printati položnice vsem stanovalcem (na položnico BN02), pa neko podatkvno bazo za tehnične preglede AvtoKrka, pa še....
Hočem reči, da se z samim učenjem ne pride daleč, pač moraš delati določen projekt (ki te po možnosti celo veseli, in najpomembneje je da veš točno kaj boš naredil) in zraven vsega se še veliko naučiš - ker vedno naletiš na kaj novega.
Tudi jaz vsak dan naletim na kakšen nov problem, ampak sedaj to dosti lažje in hitreje odpravim kot pred letom dni nazaj.

Mitja

rolihandrej: OOP ni edina paradigma za programiranje še zdaleč pa ne najboljša.

Na začetku se izogibaj OOP in se nauči pravilno proceduralno programiranje.

Ni edina. Samo se pa v veliki večini uporablja. Razen, če delaš za kake mikrokontrolerje - tukaj se pač ne. Čeprav se tudi tukaj že pokaže. Na splošno pa je večino stvari dandanes narejenih z objekti. Seveda moraš znat tudi procedualni način ampak ne tako natančno.

rolihandrej: v veliki večini se uporablja zaradi tega, ker je OOP v 90-tih postal precej popularen preko jezikov, kot so Java.
Sedaj pa na površje prihajajo še druge paradigme npr. porast uporabe funkcijskih jezikov. En dober zgled, kako bi moralo zgledat OOP je jezik Go, ki ga je pred kratkim naznanil Google.
Problem OOP je ta, da ponavadi preveč časa gre za sam dizajn programa namesto da prakticiraš "write as you go". In kadar ugotoviš, da dizajn programa potrebuje spremembe, je potrebno precej več dela za spremembo le-tega.
OOP še ima en problem, da ni jasno definiran. Načeloma velja konsenz, da če jezik pozna razrede in dedovanje, da je jezik OOP. Kar pomeni da tukaj zraven ne spadajo ostali "featuri" jezikov (interafces, generics, closures (kar je dejansko lastnost, ki je prevzeta iz funkcijskih jezikov), ...)

Če imaš knjigo Java2: temelji... Je bolše za začetek dobit kako drugo.

Tale je bolj uvod v javo, če ti je že koker tolk jasno programiranje, ne pa toliko uvod v programiranje.

Meni osebno so najbolši tutorijali od suna, klik, tudi če ti kaj ni jasno, nadaljuješ in ti čez čas potegne

Večina jezikov se deli na deklerativne in imperativne. V deklerativne tudi spadajo funkcijski jeziki. V imperativne pa večina industrijskih jezikov. Kaj več pa lahko zveš na Wikipediji.

Funkcijsko programiranje je tudi možno v nefunkcijskih jezikih vendar je težje, ker sintaksa ne podpira pravega funkcijskega pristopa.

Za velike projekte lahko traja mesece preden se ekipa odloči za pravi dizajn.

Lepota OOP je, da imaš čim bolj reusable komponente in jih lahko uporabiš tudi nekje drugje, čeprav tisti trenutek za to porabiš nekaj več časa.

Komponente so toliko reusable, kakor jih napišeš da so. To OOP zagotavlja samo v teoriji. V praksi pa se izkaže, da je to precej težje.