» »

Elektrotehnika po kmečko

Elektrotehnika po kmečko

Arto ::

Ker sem se letos na faksu srečal s predmetom Digitalna Tehnika, in nimam prektično nobenega predznanja kar se tiče elektrike, vas prosim, če mi lahko nekodo razloži nekatere osnovne pojme bolj po kmečko. Probleme mi namreč delajo predvsem osnove (paralelne, zaporedne vezave, ugotavljanje napetosti, tokov, predvsem zakaj so forumule in postopki takšni kot so).

Če prav razumem, je tok I v bistvu hitrost prenašanja naboja (recimo elektronov), napetost U pa nekakšna sila, s katero vleče ta naboj v določeno smer (prosim, če me popravite, če stvari narobe razumem).

Torej:
Kaj naredi upor?
Kaj tuljava?
Kaj kondenzator?

Toliko zaenkrat, in hvala že vnaprej :)
  • spremenil: Arto ()

lebang1 ::

Ti predlagam da si najprej prebereš en članek ki je na tem forumu:
tukaj

Arto ::

Uf, hvala, to izgleda super!

EDIT: Še vedno mi stvari niso preveč jasne. Če vzamemo analogijo toka in upornosti kot tok vode skozi slamico, zakaj pri uporu ne govorimo o padcu toka, ampak o padcu napetosti?

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Arto ()

Arto ::

Gre morda za to, da se pred uporom "naberejo" nosilci napetosti, in jih je na drugi strani upora manj, tako da se ustvari nek negativni potencial?

snow ::

Tok po žici... tok vode po reki. Če teče voda (elektroni) po eni veji se ne more izgubit kar nekam. Padec napetosti je nekaj takega kot padec tlaka npr. Recimo da se tok razdeli na dve veji. Začetek in konec obeh vej je skupen, kar pomeni da mora bit padec tlaka (napetosti) za obe veji enak. Ker pa je na eni veji večji upora, teče tam manj vode(elektronov).

Če bi rad izpeljal enačbe za vzporedno in zaporedno vezavo... U = R * I je osnova.

Pri vzporedni vezavi je padec na vsaki veji U, pri zaporedni pa čez vse elemente teče tok I.

Za zaporedno maš torej, dva padca.. U1 = R1 * I in U2 = R2 * I. Če si zamisliš da je namesto teh dveh uporov ena črna škatlica (oz. nadomestni upor), potem je padec napetosti čez oba upora U1 + U2. Če sešteješ oni dve enačbi dobiš U1 + U2 = R1 * I + R2 * I oz. (R1+R2) * I, kjer je (R1+R2) črna škatlica oz. nadomestna upornost. Analogno za vzporedno.
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: snow ()

Arto ::

Hvala, mi je že malo bolj jasno vse skupaj! :)

A. Smith ::

Arto je izjavil:

Če vzamemo analogijo toka in upornosti kot tok vode skozi slamico, zakaj pri uporu ne govorimo o padcu toka, ampak o padcu napetosti?

Saj znotraj slamice tudi ne moreš govoriti o padcu toka.

El. napetost je razlika električnih potencialov v točki A ni B.

El. potencial pa je normirana energija, ki se sprosti ob premiku naboja do mesta s potencialom nič. Normirana je na elektrino, torej V=W/Q. (Definicija potenciala: integral E*dl).

Če iščemo vodovodarski ekvivalent električni napetosti, mislim, da je to tlačna višina (=padec). Vzameš potencialno energijo vode na neki višini in jo normiraš na silo teže: W=mgh, tlačna višina: H=W/(m*g). Moj povzetek tlačne višine je sicer zelo poenostavljen - tlačna višina je lahko v skladu z Bernoullijevo enačbo rezultat položaja vode (višine), njene hitrosti, ali tlaka v njej.
"Be professional, be polite,
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis

Ktj ::

Še prispevek iz moje strani(mogoče ne tako zelo kmečki):
Kot so že pred mano povedali je zelo dobra predstava el. toka z vodnim tokom, napetost pa lahko predpostavljamo z višino. Višje kot si večji potencial imaš. Če si na vrhu hriba se lahko odpelješ v dolino, recimo s sankami. Če pa si nekje v dolini se pa nemoreš nikamor odpeljati. To nekakšna analogija za potencial.
UPOR:
Za upor velja enčba I=U/R ki pa tebi nepove čisto nič. Razlika potencialov na začetku in na koncu upora (predstavljaj si razliko višine hriba in doline) je padec napetosti na uporu. Ta napotst poganja tok skozi upor(sankanje po hribu navzdol). Tok predstavljajo elektroni ki potujejo "skozi žice". V vsakem momentu se teli elektroni zaletijo nekam, zato potrebujejo napetost da jim pomaga. Saj veš če se zaletiš nekam rabiš spet dobiti brzino. No to poskrbi napetost. Ena manjša zanimivost; elektroni potujejo ravno v drugo smer kot pa "označujemo" tok. Tako da upornost je odvisna od tega kako hitro se elektroni zaletavajo.

KONDENZATOR:
To ti bo mogoče malce težje razumeti tako da... Si mogoče kdaj probal podrgniti balon ob polovar in si ga približal lasem? S tem ko balon podrgneš si z trenjem naredil statično elektiko. Balon si s tem nabil. Na podoben način deluje kondenzator samo da je dosti bolj doveršeno. Klasični kondenzator je sestavljen iz dveh kovinskih plošč ki sta med sabo razmaknjene vendar ne prav veliko. Prostor ki je pa vmes med tem dvema ploščama pa "drži" to elektriko (če smo natančni električno polje)- se pravi ima prav enako lastonst kot balon ki si ga podrgnil po polovarju. Važen je prostor, ki je vmes in ne kovniski plošči. Plošči sta samo za dovajanje elektrike oz praznjenje. Če si slučajno kdaj iz fribca "raztrančeru" kondenzator in si opazil neko snov vmes. Naloga te snovi (dielektrik) je da poveča sposobnost sprejemanja elektrike. Če zrak sprejme za 10 enot, potem lahko s primernim matreialom povečamo absorbcijo na 100,200,.. enot. No to so že malce napredne stvari tako da si preberi na wiki če te še kaj več zanima. Kondenzatorji so uporabni za glajenje napetosti.

TULJAVA:
To ti bom pa še najtežje razložil za kaj se gre. Pri kondenzatorju sem govoril o nekem električnem polju. Ta je izključno odvisen od napetosti, medtem ko pa je magnetno polje odvisno od toka. Tuljava vedno nasprotuje spremembi toka. V osnovi tuljava shrani magnetno energije (kondenzator pa "elektrostatično"). Uporabnost tuljave je pri spreminjajnu napetosti (raznorazni transformatorji) in so nepogrešljive pri el. motorjih, tudi tistih ki jih imaš doma v kuhinji.

marjan_h ::

Jaz tudi tega dobro ne kapiram.

Če imamo vezje z 12V baterijo in uporom 2 ohma, potem steče skozi vodnik 12/2 = 6 ampera električnega toka.
Sedaj pa zamenjamo upor z 6 ohma, potem steče skozi vodnik 12/6 = 2A toka.

Ne razumem kako, lahko rečemo da upor zmanjša električno napetost in NE električnega toka. Sej sem izračunal da pri večjem uporu je manjši tok.

SkyEye90 ::

Ne zmanjša električne napestosti. Napetost na uporu je v obeh primerih 12V.
Večji upor zmanjša električni tok, torej je pri isti napetosti tok zaradi večjega upora manjši.

marjan_h ::

tega jaz nisem rekel,to so rekli elektrotehniki da se upor uporablja za zmanjšanje napetosti.
gor sem pa izračunal da zmanjša tok.

SkyEye90 ::

Če na 12V priključiš 2 zaporedno vezana upora po 6 Ohm, je skupna upornost 12 Ohm. Tok bo v tem primeru 1A. Če meriš napetost na samo enem uporu, je napetost na njem polovična, torej 6V. Torej si en upor porabi kot predupor za zmanjšanje napetosti na drugem.

marjan_h ::

aha. Torej če uporabiš več uporov se zmanjša napetost, za vsakega naslednjega. Če pa enega menjaš, le z večjim uporom, pa je manjši tok.


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Pomoč pri računanju in vezavi ventilatorja

Oddelek: Elektrotehnika in elektronika
243772 (3166) mirator
»

Razlika med linearnim elementom in nelinearnim (strani: 1 2 )

Oddelek: Elektrotehnika in elektronika
646622 (5733) ZaphodBB
»

Teorem superpozicije

Oddelek: Elektrotehnika in elektronika
82377 (2051) Fave
»

Naloga iz fizike: elektrika

Oddelek: Šola
192769 (2321) bili_39

Več podobnih tem