Slo-Tech - Po tem, ko se je v začetku leta izkazalo, da je nemško železničarsko podjetje Deutsche Bahn v letih 1998, 2002, 2003 in 2005 vohunilo za svojimi zaposlenimi, je bilo podjetje prejšnji mesec kaznovano.
Železničarji so nadzorovali vse uslužbence in sicer tako, da so zbirali in obdelovali njihove osebne podatke, vključno s podrobnostmi o bančnih računih, telefonskih številkah, itd. nekatere zaposlene pa so tudi spremljali. Nadzorovali so tudi njihovo e-pošto in pregledovali njihove računalnike. V letih 2002 - 2003 so nadzorovali od 173.000 do 220.000 uslužbencev, leta 2005 pa kar vse uslužbence.
Zaradi škandala je odstopil direktor železnic Hartmut Mehdorn, prejšnji mesec pa je bila podjetju izrečena tudi kazen v višini 1,1 milijona EUR.
Se je izplačalo?
Novice » Zasebnost » Deutsche Bahn kaznovana zaradi vohunjenja za zaposlenimi
antonija ::
F*** me, a so zaposlili koga iz STASIja za organizacijo tega? Tole kar klice po srednjeveskih metodah 
EDIT: 1.1mil kazni? A to poleg odskodnin zaposlenim (krsenje zasebnosti in take "postranske" fore) al je to total cost? Ker bi mogla bit vsaj 10x visja in pa individualne odskodnine so se prekleto primerne v takih primerih. Vohunit za 200.000 osebam... to se nasa SOVA pomojem ni sposobna.
EDIT: 1.1mil kazni? A to poleg odskodnin zaposlenim (krsenje zasebnosti in take "postranske" fore) al je to total cost? Ker bi mogla bit vsaj 10x visja in pa individualne odskodnine so se prekleto primerne v takih primerih. Vohunit za 200.000 osebam... to se nasa SOVA pomojem ni sposobna.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: antonija ()
Icematxyz ::
Na naših železnicah bi verjetno storili podobno. Tako vse kopiramo in uvažamo iz tujine. Edina prednost je pa verjetno v tem da pri SŽ ni dovolj denarja za kaj takšnega?
PaX_MaN ::
Kaj se bunite, saj so le hoteli izkoreniniti korupcijo.
Če pa to ni dobro, pol pa res ne vem.
Če pa to ni dobro, pol pa res ne vem.
antonija ::
Vodilni imajo nacelno ze dolocene vohune ki se jim rece nadzorni odbor. Samo hudic je ce so nadzorniki vsak dan na kosilu/na golfu/na pijaci z direktorji. Se nekako izgubi princip "nadzora" in ostanejo samo se bonitete.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
nekikr ::
Ali pa za vsemi 972 strojevodji, ki so v SŽ in za katere so izračunali da v povprečju prevozijo 30km dnevno.
terryww ::
mogoče se bi bilo zanimivo vprašati zakaj so šli v tako investicijo in ali je praksa v velikih podjetjih, da to delajo ali so izjema. od kod znanje imeti na očeh toliko ljudi, od kod tehnologija itd., a so kar outsourcali nemški varijanti sove, a je to ustaljena praksa, je to legalno ipd.? neka denarna kazen in odstop grešnega kozla so marginalne stvari.
It is the night. My body's weak.
I'm on the run. No time to sleep.
I'm on the run. No time to sleep.
Prospekt ::
Odstop direktorja? Pa to ni nič itak bo po vezah v roku 2 mesecev že sedel na novem visokem stolčku...
Izi ::
Mislim, a sploh kdo kaj razmišlja.
Tole vse skupaj smrdi na rumeni tisk.
V prošnjah za službo ljudje pošiljajo delodajalcu svoj celoten življenjepis. Brez, da bi dal vse podatke o sebi službe ne moreš dobiti nikjer na svetu.
Ime, priimek, naslov, telefon, davčna številka in številka bančnega računa so pa ja osnovne zadeve, brez katerih ti sploh ne morejo izplačati plače.
Poleg tega mora prošnja za zaposlitev vsebovati vsaj katere vse šole ste končali in kdaj, kje vse ste bili zaposleni in kdaj, in po možnosti še celoten življenjepis, drugače službe ne dobiš nikjer na svetu.
Kaj je torej čudnega, če ima delodajalec popolnoma vse podatke o vas? Bolj čudno bi bilo če jih ne bi imel.
Tudi pregledovanje računalnika vseh zaposlenih je nekaj normalnega, kaj hudiča pa drugega počne administrator kot da pregleduje vse računalnike? Kako pa naj drugače odstranjuje črve in popravlja nedelujoče programe, ki jih uporabniki dnevno uspejo sesuti?
Edino kar je morda sporno, je pregledovanje elektronske pošte. Pa še tukaj jaz ne vidim nobenega vohunjenja, ker na službenem računalniku tako ali tako ne smeš imeti zasebnih sporočil.
Spet preveč senzacionalistično napisan članek.
Kdo pa vas sili v službe. Bodite doma, zaprite se v klet za vedno in nihče več ne bo rabil nobenih vaših osebnih podatkov. Sploh ne bo nihče vedel, da živite
Edit:
Sem naknadno prebral originalen članek in dejansko je bilo sporno samo pregledovanje elektronske pošte in ničesar drugega.
Računalnike lahko delodajalec brez problema pregleduje, samo elektronska pošta se naj ne bi pregledovala.
Tole vse skupaj smrdi na rumeni tisk.
V prošnjah za službo ljudje pošiljajo delodajalcu svoj celoten življenjepis. Brez, da bi dal vse podatke o sebi službe ne moreš dobiti nikjer na svetu.
Ime, priimek, naslov, telefon, davčna številka in številka bančnega računa so pa ja osnovne zadeve, brez katerih ti sploh ne morejo izplačati plače.
Poleg tega mora prošnja za zaposlitev vsebovati vsaj katere vse šole ste končali in kdaj, kje vse ste bili zaposleni in kdaj, in po možnosti še celoten življenjepis, drugače službe ne dobiš nikjer na svetu.
Kaj je torej čudnega, če ima delodajalec popolnoma vse podatke o vas? Bolj čudno bi bilo če jih ne bi imel.
Tudi pregledovanje računalnika vseh zaposlenih je nekaj normalnega, kaj hudiča pa drugega počne administrator kot da pregleduje vse računalnike? Kako pa naj drugače odstranjuje črve in popravlja nedelujoče programe, ki jih uporabniki dnevno uspejo sesuti?
Edino kar je morda sporno, je pregledovanje elektronske pošte. Pa še tukaj jaz ne vidim nobenega vohunjenja, ker na službenem računalniku tako ali tako ne smeš imeti zasebnih sporočil.
Spet preveč senzacionalistično napisan članek.
Kdo pa vas sili v službe. Bodite doma, zaprite se v klet za vedno in nihče več ne bo rabil nobenih vaših osebnih podatkov. Sploh ne bo nihče vedel, da živite
Edit:
Sem naknadno prebral originalen članek in dejansko je bilo sporno samo pregledovanje elektronske pošte in ničesar drugega.
Računalnike lahko delodajalec brez problema pregleduje, samo elektronska pošta se naj ne bi pregledovala.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Izi ()
antonija ::
Edino kar je morda sporno, je pregledovanje elektronske pošte. Pa še tukaj jaz ne vidim nobenega vohunjenja, ker na službenem računalniku tako ali tako ne smeš imeti zasebnih sporočil.
Hkrati pa delodajalec nima pravice vohuniti ce imas na sluzbenem racunalniku zasebno posto.
Na sreco so tudi delodajalci omejeni pri svojih pravicah in zaenkrat je pravica zasebnosti delavca se vedno nad "pravico" delodajalca da delavce goni kolikor se da.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
poweroff ::
Sem naknadno prebral originalen članek in dejansko je bilo sporno samo pregledovanje elektronske pošte in ničesar drugega.
Računalnike lahko delodajalec brez problema pregleduje, samo elektronska pošta se naj ne bi pregledovala.
Da ne bo kdo resno jemal Izija, lepo prosim.
Pregledovanje računalnika in e-pošte s strani delodajalca je NEZAKONITO in tudi KAZNIVO. Če zaposlenega zaradi na tak način najdenih informacij odpustijo, je to NEZAKONITO, delodajalec ga mora vzeti nazaj v službo, mu izplačati manjkajoče plače z obrestmi vred, zaposleni pa lahko vloži še odškodninsko tožbo.
Če delodajalec sumi, da zaposleni dela kaj nezakonitega, pa obstajajo legalni mehanizmi, da se to ugotovi.
sudo poweroff
Blisk ::
Seveda se je izplačalo, saj so ugotovili, kdo je izmaknil 2 kavi.
In kdo je bil 1/2 ure dlje na malci.
In kdo je bil 1/2 ure dlje na malci.
nekikr ::
Blisk. Glede na število zaposlenih se lahko te pol ure konkretno pozna. Milijon evrov v vseh teh letih je smešno nizka kazen.
Sicer sem pa mnenja, da lahko službeni računalnik delavec uporablja izključno za službene namene. Če hoče zraven koristiti privatne stvari, naj si prinese svojega...
Sicer sem pa mnenja, da lahko službeni računalnik delavec uporablja izključno za službene namene. Če hoče zraven koristiti privatne stvari, naj si prinese svojega...
Zgodovina sprememb…
- spremenil: nekikr ()
hanibal ::
@nekikr
No, pa pomoje glih to ni nikjer dovoljeno.
Oz. tako - uporabo lastnih računalnikov podjetje lahko prepove, pa se v to nihče ne bo vtaknil.
Da pa se službeni računalnik uporablja v privatne zadeve pa je čist O.K.
Seveda v razmnem, majhnem obsegu in tako, da ne moti druge delavce ali delovni proces.
Kazen se mi zdi majhna, a je škoda za podjetje veliko večja, kot kazen sama (plus event. odškodninske tožbe).
Ne nazadnje gre tudi za izgubo ugleda.
Če hoče zraven koristiti privatne stvari, naj si prinese svojega...
No, pa pomoje glih to ni nikjer dovoljeno.
Oz. tako - uporabo lastnih računalnikov podjetje lahko prepove, pa se v to nihče ne bo vtaknil.
Da pa se službeni računalnik uporablja v privatne zadeve pa je čist O.K.
Seveda v razmnem, majhnem obsegu in tako, da ne moti druge delavce ali delovni proces.
Kazen se mi zdi majhna, a je škoda za podjetje veliko večja, kot kazen sama (plus event. odškodninske tožbe).
Ne nazadnje gre tudi za izgubo ugleda.
Axis of Evil - M$, SCO, RIAA, MPAA
ALT ::
matthai, torej delodajalec ne sme zahtevati, da se sluzben racunalnik (tudi telefon?) koristi izkljucno za sluzbene zadeve? in ne sme imeti vpogled v delo zaposlenega? (sluzbeni email preko katerega se delavec dogovarja z dobavitelji/kupci/ostalo)
in kaj potem ko delovec namesti 20 iger in 20 programov (po moznosti nelegalnih?) na sluzbeni racunalnik? bo krivo podjetje za uporabo nelegalnega softwarea? in kdo bo placeval vecje stroske za vzdrzevanje racunalnika, ki se smeti z raznorazno vsebino?
in kaj potem ko delovec namesti 20 iger in 20 programov (po moznosti nelegalnih?) na sluzbeni racunalnik? bo krivo podjetje za uporabo nelegalnega softwarea? in kdo bo placeval vecje stroske za vzdrzevanje racunalnika, ki se smeti z raznorazno vsebino?
Zgodovina sprememb…
- spremenil: ALT ()
McMallar ::
Kaj ni bila ta debata že nekajkrat?
Delodajalec NE SME pogledati v mailbox zaposlenega. Za to je potrebno dovoljenje sodišča.
Za nameščanje iger in programov pa so odgovorni administratorji delovnih postaj. Ti morajo to onemogočiti oz. mora biti to določeno v organizacijskih navodilih. Jaz, na primer, sem admin na moji mašini ampak sem zato polno odgovoren za SW, ki je nameščen.
V prejšnji službi pa smo imeli urejeno infrastrukturo, ki je onemogočala/omejevala nameščanje neavtoriziranih programov.
Delodajalec NE SME pogledati v mailbox zaposlenega. Za to je potrebno dovoljenje sodišča.
Za nameščanje iger in programov pa so odgovorni administratorji delovnih postaj. Ti morajo to onemogočiti oz. mora biti to določeno v organizacijskih navodilih. Jaz, na primer, sem admin na moji mašini ampak sem zato polno odgovoren za SW, ki je nameščen.
V prejšnji službi pa smo imeli urejeno infrastrukturo, ki je onemogočala/omejevala nameščanje neavtoriziranih programov.
Why can't a programmer tell the difference between Halloween and Christmas?
Because OCT31 = DEC25
Because OCT31 = DEC25
jype ::
ALT> matthai, torej delodajalec ne sme zahtevati, da se sluzben racunalnik (tudi telefon?) koristi izkljucno za sluzbene zadeve?
Sme. Ne more pa tega legalno tudi zagotavljati.
Sme. Ne more pa tega legalno tudi zagotavljati.
gruntfürmich ::
Glede na število zaposlenih se lahko te pol ure konkretno pozna.
smeh
seveda bi bile te minute 110% učinkovite če ne bi bili na malici...
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
BlueRunner ::
matthai, torej delodajalec ne sme zahtevati, da se sluzben racunalnik (tudi telefon?) koristi izkljucno za sluzbene zadeve? in ne sme imeti vpogled v delo zaposlenega? (sluzbeni email preko katerega se delavec dogovarja z dobavitelji/kupci/ostalo)
Lahko, vendar je to tehnično praktično nemogoče zagotoviti, saj lahko prejmem klic ali e-mail zasebne narave. Potem pa je zabave konec, saj je to nenadoma moja zasebna komunikacija.
in kaj potem ko delovec namesti 20 iger in 20 programov (po moznosti nelegalnih?) na sluzbeni racunalnik?
Mešaš hruške in cement. Jaz imam komunikacijsko zasebnost. To pomeni, da tudi delodajalec ne more kar tako brskati po vsebini mojih komunikacij, nikjer pa ne piše, da ne sme pregledovati katera programska oprema je nameščena na delovnem računalniku. Po domače rečeno: mailbox je svetinja, programje ni moja "zasebnost".
ALT ::
vem da je nemogoce zagotoviti pregledovanje le poslovnih emailov, ampak ce je izrecno receno, da se lahko sluzbeni email (telefon) uporablja zgolj v sluzbene namene, potem taksnih emailov/klicov ti ne bi smel prejemati tam.
in kako naj potem v praksi delodajalec preverja delovanje delavca? ta ceprav ne bi smel prejme kaksen email/klic, in delodajalec zato ne sme preveriti ostale poste, ker lahko naleti na zasebne zadeve? kaj pa ko dobi racun za mobitel in zraven njega izpisek klicev? a tudi kuverte ne bi smel odpreti, da slucajno ne vidi koga vse si klical?
p.s.: ti seveda imas komunikacijsko zasebnost. na svojem emailu in na svojem telefonu. to nikogar ne briga. ampak na sluzbenem? to ni tvoja komunikacija, ampak komunikacija podjetja. ne vem no, precej sivo je vseskupaj.
in kako naj potem v praksi delodajalec preverja delovanje delavca? ta ceprav ne bi smel prejme kaksen email/klic, in delodajalec zato ne sme preveriti ostale poste, ker lahko naleti na zasebne zadeve? kaj pa ko dobi racun za mobitel in zraven njega izpisek klicev? a tudi kuverte ne bi smel odpreti, da slucajno ne vidi koga vse si klical?
p.s.: ti seveda imas komunikacijsko zasebnost. na svojem emailu in na svojem telefonu. to nikogar ne briga. ampak na sluzbenem? to ni tvoja komunikacija, ampak komunikacija podjetja. ne vem no, precej sivo je vseskupaj.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: ALT ()
MrStein ::
ALT, ne izumljaj tople vode no.
1.) Smo že žljilijonkrat predebatirali.
2.) Prva točka ne igra nobene vloge, ker:
3.) Velja zakon, ki je precej jasen. (med drugimi: nihče se nima vtikati v tvojo pošto. pika.*)
* - no ja, so razne izjeme, ampak ne za firbčnega šefeka.
1.) Smo že žljilijonkrat predebatirali.
2.) Prva točka ne igra nobene vloge, ker:
3.) Velja zakon, ki je precej jasen. (med drugimi: nihče se nima vtikati v tvojo pošto. pika.*)
* - no ja, so razne izjeme, ampak ne za firbčnega šefeka.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
BlueRunner ::
@ALT: V Sloveniji sploh ni sivo. Je pa morda na nek način pretirano, ker pri nas delodajalec dejansko nima možnosti pregledovanja vsebine komunikacije, če obstaja možnost, da je ta zasebna.
Nope. Razčlenjen račun dobi zaposleni in ne delodajalec. Če pa operater ravna drugače, pa pomaga pri kršitvi pravic zaposlenega. Gl. primer "seznama klicev" na MZZ.
Res je. Ne veš. Komunikacija je moja, mora pa biti v funkciji dela, ki ga opravljam. Ker pa tega ni možno 100% zagotoviti je stanje pri nas takšno, kakršno pač je.
Za delodajalca je pri nas potrebno zelo veliko dela, da si zagotovi vpogled samo v tisti del komunikacije, ki ni zasebne narave, pri vsem temu pa vedno hodi po robu zakonitosti in ustavnosti. Mimogrede se mu lahko zaradi majhne napakice, če kaj spregleda, hitro zgodi, da mejo prestopi. Potem pa ne samo, da od tega ne bo koristi, še škodo bo utrpel. Iz vidika dejodajalca to seveda ni lepo, ampak trenutno tako pač je.
kaj pa ko dobi racun za mobitel in zraven njega izpisek klicev?
Nope. Razčlenjen račun dobi zaposleni in ne delodajalec. Če pa operater ravna drugače, pa pomaga pri kršitvi pravic zaposlenega. Gl. primer "seznama klicev" na MZZ.
to ni tvoja komunikacija, ampak komunikacija podjetja. ne vem no
Res je. Ne veš. Komunikacija je moja, mora pa biti v funkciji dela, ki ga opravljam. Ker pa tega ni možno 100% zagotoviti je stanje pri nas takšno, kakršno pač je.
Za delodajalca je pri nas potrebno zelo veliko dela, da si zagotovi vpogled samo v tisti del komunikacije, ki ni zasebne narave, pri vsem temu pa vedno hodi po robu zakonitosti in ustavnosti. Mimogrede se mu lahko zaradi majhne napakice, če kaj spregleda, hitro zgodi, da mejo prestopi. Potem pa ne samo, da od tega ne bo koristi, še škodo bo utrpel. Iz vidika dejodajalca to seveda ni lepo, ampak trenutno tako pač je.
nekikr ::
Čakaj. Potem lahko dalavec nabije mobitel račun na 2000EUR in mu delodajalec ne sme vpogledati v seznam klicev, ker je morda kakšen tudi zaseben?!?
BlueRunner ::
Zato delodajalec običajno predpiše kolikšen znesek krije podjetje, preostanek pa mora kriti zaposleni. Če pa želi zaposleni dokazati, da so to bili službeni stroški, sam zaprosi za izpisek in ga sam predloži delodajalcu.
Pa tisti "lahko" kar izpusti. Tako se to pri nas dela varno in legalno.
Pa tisti "lahko" kar izpusti. Tako se to pri nas dela varno in legalno.
Pithlit ::
matthai, torej delodajalec ne sme zahtevati, da se sluzben racunalnik (tudi telefon?) koristi izkljucno za sluzbene zadeve?
Po nemških zakonih... lahko. Prav tako lahko zaposleni uporabljajo službene računalnike za privatne zadeve, če le-te ne ovirajo normalnega dela (oz. delodajalec v pravilniku nima izrecno zapisano, da se računalnik ne sme uporabljat v privatne namene).
in ne sme imeti vpogled v delo zaposlenega?
Po nemških zakonih... ne. Vsaj ne brez dovoljenja zaposlenega ali sodišča. Ravno tako kot NE sme brskat po predalih službene mize... lahko le pogleda kaj se na mizi nahaja.
Life is as complicated as we make it...
poweroff ::
Tkole je.
Pravno gledano delodajalec NE SME brez odredbe pregledovati računalnika ali e-pošte. Lahko omeji uporabo računalnika in telefona za osebne namene, ne sme pa prepovedati popolnoma.
Na to temo imam napisan en članek, kjer navajam primere iz slovenske zakonodaje in razsodb slovenskih sodišč, razsodbe Evropskega sodišča za človekove pravice in še za primerjavo Kasacijskega sodišča Francije ter sodišč v ZDA.
Članek trenutno čaka na objavo v neki knjigi, ko bo tam objavljen (pravica prve objave), ga bom pa tudi tule objavil. In bo - upam - vse jasno.
Zadeve niso sive, ampak kristalno jasne. Razlika je le v tem, da v ZDA veljajo diametralno nasprotna pravila kot v Evropi. In ja, obstajajo zelo enostavni in zakoniti mehanizmi kako odpustiti zaposlenega, ki podjetju dela škodo. Nadzor ni med njimi.
BTW, kaj pravite na tale primer.
Delodajalec sumi, da zaposleni na službenem računalniku dela privat biznis. Preišče računalnik in najde dokaze, da je zaposleni na službenem računalniku, med službenim časom delal privat biznis, ki je bil direktno konkurenčen podjetju. Zaposlenega odpusti.
Ta se pritoži... zadeva se prižene do najvišjega sodišča v državi... Kaj mislite, kakšna je bila odločitev?
Jup, uganili ste. Primer je francoski.
Pravno gledano delodajalec NE SME brez odredbe pregledovati računalnika ali e-pošte. Lahko omeji uporabo računalnika in telefona za osebne namene, ne sme pa prepovedati popolnoma.
Na to temo imam napisan en članek, kjer navajam primere iz slovenske zakonodaje in razsodb slovenskih sodišč, razsodbe Evropskega sodišča za človekove pravice in še za primerjavo Kasacijskega sodišča Francije ter sodišč v ZDA.
Članek trenutno čaka na objavo v neki knjigi, ko bo tam objavljen (pravica prve objave), ga bom pa tudi tule objavil. In bo - upam - vse jasno.
Zadeve niso sive, ampak kristalno jasne. Razlika je le v tem, da v ZDA veljajo diametralno nasprotna pravila kot v Evropi. In ja, obstajajo zelo enostavni in zakoniti mehanizmi kako odpustiti zaposlenega, ki podjetju dela škodo. Nadzor ni med njimi.
BTW, kaj pravite na tale primer.
Delodajalec sumi, da zaposleni na službenem računalniku dela privat biznis. Preišče računalnik in najde dokaze, da je zaposleni na službenem računalniku, med službenim časom delal privat biznis, ki je bil direktno konkurenčen podjetju. Zaposlenega odpusti.
Ta se pritoži... zadeva se prižene do najvišjega sodišča v državi... Kaj mislite, kakšna je bila odločitev?
Jup, uganili ste. Primer je francoski.
sudo poweroff
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: poweroff ()
BlueRunner ::
Kar mi je pri teh debatah zanimivo je to, da se vedno lepo razdelimo na dva tabora:
1) Zaposleni na delovnem mestu nima pravice do zasebnosti (ZDA model)
2) Zaposleni na delovnem mestu ima pravico do zasebnosti (EU model)
Oba pristopa v svojih skrajnih oblikah povzročata težave.
ZDA model v skrajni obliki ustvarja Velike brate, ki nadzirajo vsak pritisk tipke in s tem zaposlenega spravljajo v položaj, ko mu je vsak dan dela v takšnem okolju psihično stresen. Tej problematiki se ne bi posebej posvečal. Zato ne, ker s Slovenijo nima kaj veliko za opraviti.
EU model v svoji skrajni obliki (to imamo uzakonjeno v Sloveniji) delodajalcu v določenih primerih onemogoča normalno poslovanje. To pa je že veliko bolj relevantna, težka in za nas v tej državi pomembna izjava.
Če se tukaj večinoma pojavlja argument "služben telefon - šefova pravica" in njegove izpeljanke, pa komentatorji pozabljajo na tisto, kar je pri normalnih in resnih delodajalcih dejanska težava: zagotavljanje poteka dela. Iz rokava lahko natresem nekaj primerov, ki delodajalca postavijo pred dilemo kaj je bolje: kršiti zakon in ustavo ali dopustiti povzročitev gospodarske škode.
A) Zaposlenemu se odpove delovno razmerje. Hkrati se ugotovi, da delavec nima posebej zapisanih kontaktov in, da nihče od njegovih kolegov ne ve s katerimi osebami se je službeno dogovarjal. Ti podatki so v njegovem poštnem predalu, ki ga je malo po tem, ko je prejel odpoved, v celoti izbrisal.
B) Zaposleni je na dopustu in nedosegljiv na mobilnem telefonu. Pred odhodom je kolegu pozabil dati osnutek ponudbe, ki jo poslovna stranka pričakuje še preden se vrne iz dopusta. Na njegovem delovnem računalniku bo potrebno najti osnutek in ponudbo dokončati.
C) Zaposleni da odpoved, hkrati pa ne da dovoljenja, da se lahko pregleda njegov poštni predal, da se bo shranilo poslovno komunikacijo. Ko se to čez čas ugotovi, bivši zaposleni ni več pripravljen podpisovati nikakršnih strinjanj. V razgovoru namigne, da takšna usluga ne bo brezplačna.
Realni primeri, ki so se že pripetili, ki se dogajajo in, ki delodajalcem resnično povzročajo sive lase. Ko rečem, da je potrebno na delovnem mestu nekatere pravice uravnotežiti, to pomeni predvsem, da je poterbno ohraniti zasebnost zaposlenih, hkrati pa ustvariti zasilni izhod, ki ga bo lahko podjetje uporabilo takrat, ko bo dokazalo, da druge izbire dejansko ni imelo. V Sloveniji takšnega izhoda še nismo identificirali, če ga sploh imamo. To je tisto, kar se mi zdi zelo slabo. Kajti tudi, če se podjetja trudijo delati korektno in izključno s ciljem zagotavljanja normalnega poslovanja, to na žalost ni možno. Zato prihaja do kršitev, ki jih sicer lahko razumem, so pa še vedno kršitve. Psihologija varnosti pa je tukaj brezobzirna: če kršim eno pravilo, ker je slabo pravilo, potem je lažje kršiti tudi druga pravila, ki niso slaba pravila. Prag upora se pri vsaki kršitvi pač zniža, vsaka naslednja kršitev pa je lahko vedno večja z vedno večjimi posledicami.
To zniževanja praga se dogaja povsod, kjer imamo sistem varovanja "dovoljeno je vse, kar ni prepovedano". Od CPP, prek KZ pa do splošne informacijske varnosti. Edini recept za preprečevanje degradacije povprečnega ravnanja je neprestan nadzor nad kršitvami in brezobzirno, takojšnje in učinkovito kaznovanje kršiteljev. Tam kjer tega ni, se zaradi slabih pravil, katerih kršitve je enostavno racionalizirati, začno kršiti tudi tista pravila, ki so smiselna, del njihove racionalizacije pa temelji na temu, da "se je itak kršilo tudi že druga pravila, pa ni bilo nič hudega".
1) Zaposleni na delovnem mestu nima pravice do zasebnosti (ZDA model)
2) Zaposleni na delovnem mestu ima pravico do zasebnosti (EU model)
Oba pristopa v svojih skrajnih oblikah povzročata težave.
ZDA model v skrajni obliki ustvarja Velike brate, ki nadzirajo vsak pritisk tipke in s tem zaposlenega spravljajo v položaj, ko mu je vsak dan dela v takšnem okolju psihično stresen. Tej problematiki se ne bi posebej posvečal. Zato ne, ker s Slovenijo nima kaj veliko za opraviti.
EU model v svoji skrajni obliki (to imamo uzakonjeno v Sloveniji) delodajalcu v določenih primerih onemogoča normalno poslovanje. To pa je že veliko bolj relevantna, težka in za nas v tej državi pomembna izjava.
Če se tukaj večinoma pojavlja argument "služben telefon - šefova pravica" in njegove izpeljanke, pa komentatorji pozabljajo na tisto, kar je pri normalnih in resnih delodajalcih dejanska težava: zagotavljanje poteka dela. Iz rokava lahko natresem nekaj primerov, ki delodajalca postavijo pred dilemo kaj je bolje: kršiti zakon in ustavo ali dopustiti povzročitev gospodarske škode.
A) Zaposlenemu se odpove delovno razmerje. Hkrati se ugotovi, da delavec nima posebej zapisanih kontaktov in, da nihče od njegovih kolegov ne ve s katerimi osebami se je službeno dogovarjal. Ti podatki so v njegovem poštnem predalu, ki ga je malo po tem, ko je prejel odpoved, v celoti izbrisal.
B) Zaposleni je na dopustu in nedosegljiv na mobilnem telefonu. Pred odhodom je kolegu pozabil dati osnutek ponudbe, ki jo poslovna stranka pričakuje še preden se vrne iz dopusta. Na njegovem delovnem računalniku bo potrebno najti osnutek in ponudbo dokončati.
C) Zaposleni da odpoved, hkrati pa ne da dovoljenja, da se lahko pregleda njegov poštni predal, da se bo shranilo poslovno komunikacijo. Ko se to čez čas ugotovi, bivši zaposleni ni več pripravljen podpisovati nikakršnih strinjanj. V razgovoru namigne, da takšna usluga ne bo brezplačna.
Realni primeri, ki so se že pripetili, ki se dogajajo in, ki delodajalcem resnično povzročajo sive lase. Ko rečem, da je potrebno na delovnem mestu nekatere pravice uravnotežiti, to pomeni predvsem, da je poterbno ohraniti zasebnost zaposlenih, hkrati pa ustvariti zasilni izhod, ki ga bo lahko podjetje uporabilo takrat, ko bo dokazalo, da druge izbire dejansko ni imelo. V Sloveniji takšnega izhoda še nismo identificirali, če ga sploh imamo. To je tisto, kar se mi zdi zelo slabo. Kajti tudi, če se podjetja trudijo delati korektno in izključno s ciljem zagotavljanja normalnega poslovanja, to na žalost ni možno. Zato prihaja do kršitev, ki jih sicer lahko razumem, so pa še vedno kršitve. Psihologija varnosti pa je tukaj brezobzirna: če kršim eno pravilo, ker je slabo pravilo, potem je lažje kršiti tudi druga pravila, ki niso slaba pravila. Prag upora se pri vsaki kršitvi pač zniža, vsaka naslednja kršitev pa je lahko vedno večja z vedno večjimi posledicami.
To zniževanja praga se dogaja povsod, kjer imamo sistem varovanja "dovoljeno je vse, kar ni prepovedano". Od CPP, prek KZ pa do splošne informacijske varnosti. Edini recept za preprečevanje degradacije povprečnega ravnanja je neprestan nadzor nad kršitvami in brezobzirno, takojšnje in učinkovito kaznovanje kršiteljev. Tam kjer tega ni, se zaradi slabih pravil, katerih kršitve je enostavno racionalizirati, začno kršiti tudi tista pravila, ki so smiselna, del njihove racionalizacije pa temelji na temu, da "se je itak kršilo tudi že druga pravila, pa ni bilo nič hudega".
poweroff ::
Hja, probleme A, B in C se da zelo enostavno rešiti z ustreznimi pravilniki in pogodbami. Za našo firmo sem zadeve jaz pripravil in so točno te zadeve lepo rešene z ustreznimi akti.
Je pa res, da je treba to malce vnaprej premisliti. Po toči zvoniti je prepozno.
Je pa res, da je treba to malce vnaprej premisliti. Po toči zvoniti je prepozno.
sudo poweroff
BlueRunner ::
A, B in C se da zelo enostavno rešiti z ustreznimi pravilniki in pogodbami.
OK, ne pričakujem, da bi ta debata prešla v področje plačanega svetovanja, ampak...
Kje je podlaga za podjetje, da pri nas legalno dostopi do vsebine komunikacije, ne da bi pridobilo predhodno strinjanje osebe, ki je komunicirala?
Nekatere stvari se da do neke mere urediti s podpisanimi izjavami, vendar pa pozabljaš, da lahko zaposleni na delovnem sodišču kadarkoli izjavi, da je bila takšna izjava podpisana pod prisilo, potem pa mora podjetje dokazovati, da temu ni bilo tako (delovna sodišča imajo obrnjeno dokazno breme). Če tega ne more dokazati, potem adijo izjava. Če je adijo izjava, potem adijo strinjanje. Če adijo strinjanje, potem pa imam potencialno že kršitev ustavne pravice...
Go figure.
joze67 ::
Nobenega razloga ni, da ni poslovna komunikacija shranjena v DMS; konec koncev zna problem nastati tudi, če se računalnik pokvari / gre zaposleni s prenosnikom na službeno pot / zboli / ga povozi kak fitipaldi
Smešno je, da bi bilo potrebno v količkaj organiziranem podjetju brskati med nekograšnjimi spodnjimi gatami, da se izbrska ta dopis ali oni kontakt.
Smešno je, da bi bilo potrebno v količkaj organiziranem podjetju brskati med nekograšnjimi spodnjimi gatami, da se izbrska ta dopis ali oni kontakt.
BlueRunner ::
No ja... tudi v urejenem svetu se takšne stvari dogajajo. Ideali so pač težko dosegljivi. DMS nekako še gre, pri elektronski pošti pa se stvari praviloma rade zalomijo. Kadar pa se zalomi, pa podjetje potrebuje zasilen izhod.
Težava pa ni brskanje med nekogaršnjimi spodnjimi gatami, teveč to, da lahko čisto slučajno naletiš na kakšne gate med fascikli... če lahko uporabim tvojo metaforo.
Težava pa ni brskanje med nekogaršnjimi spodnjimi gatami, teveč to, da lahko čisto slučajno naletiš na kakšne gate med fascikli... če lahko uporabim tvojo metaforo.
poweroff ::
Kje je podlaga za podjetje, da pri nas legalno dostopi do vsebine komunikacije, ne da bi pridobilo predhodno strinjanje osebe, ki je komunicirala?
Nekatere stvari se da do neke mere urediti s podpisanimi izjavami, vendar pa pozabljaš, da lahko zaposleni na delovnem sodišču kadarkoli izjavi, da je bila takšna izjava podpisana pod prisilo, potem pa mora podjetje dokazovati, da temu ni bilo tako (delovna sodišča imajo obrnjeno dokazno breme). Če tega ne more dokazati, potem adijo izjava. Če je adijo izjava, potem adijo strinjanje. Če adijo strinjanje, potem pa imam potencialno že kršitev ustavne pravice...
Ja, problem svobodne izjave je v tem, da jo je mogoče kadarkoli umakniti. Delno se to lahko rešuje s pogodbami o zaposlitvi. Je pa stvar v tem, da moraš zadeve gledati skozi oči sorazmernosti.
Če ne nadzor transparenten, zaposleni je z njim seznanjen in se z njim strinja, je opravljen po nekem formalnem in transparentnem postopku ter - bistveno - nujen, sem prepričan, da ga ni sodišča, ki bi delodajalca zaradi tega kaznovalo.
Če se zaposleni ponesreči, podjetje pa mora nujno dobiti mail z osnutkom neke pogodbe, je to po moje povsem utemeljen razlog za dostop do računalnika. Če je vsa reč podprta s pravilniki in ustreznim postopkom, ne vidim problema.
Hint: podobno ima zadeve urejena tudi javna uprava in Pooblaščenka.
Je pa res to, da mora biti razlog za pregled računalnika res utemeljen. V Franciji so imeli primer, ko so na mizi zaposlenega našli sprintane porno slike... posumili, da je na računalniku pornografija, računalnik pregledali in zaposlenega odpustili.
Sodišče je reklo, da dejstvo, da je na računalniku pornografija ni utemeljen razlog za preiskavo, pa čeprav je imelo podjetje pravilnik, da se računalnika ne bo uporabljalo v zasebne namene.
Po drugi strani pa - če bi imel zaposleni na računalniku virus, ki bi DDoSal interne serverje, sem prepričan, da bi šla zadeva gladko skozi.
sudo poweroff
BlueRunner ::
Če se zaposleni ponesreči, podjetje pa mora nujno dobiti mail z osnutkom neke pogodbe, je to po moje povsem utemeljen razlog za dostop do računalnika. Če je vsa reč podprta s pravilniki in ustreznim postopkom, ne vidim problema.
Jaz pa vidim težavo v temu, ker se redko kdaj zgodi, da se zaposleni ponesreči, velikokrat pa se zgodi pozabljivost.
Nikjer ne v ZVOP, ZDR ali pa Ustavi RS pa ne vidim možnost, da se bi to lahko transparentno rešilo samo s pravilnikom. Lahko poskusiš, ampak IMHO je to stopanje po robu dovoljenega in nikoli ne veš kako se bo sodišče odličilo in katere okoliščine bo upoštevalo. Ne glede na filozofijo, je to resno tveganje pri poslovanju, ki ima lahko precejšnje finančne posledice.
Kar pomeni, da je stvar potrebno ustrezno definirati, preden bomo lahko govorili o kakršni koli uravnoteženosti med osebno pravico do komunikacijske zasebnosti in pravico podjetja, da zagotavlja nemotene delovne procese. Vsaj pri nas mislim, da je to zaenkrat še čisto off-balance.
Hint: podobno ima zadeve urejena tudi javna uprava in Pooblaščenka.
Tudi pisarni IP se je že zgodilo, da je kot organ kršila ZVOP-1, to ugotovila, se pozvala k odpravi napake in se tekom postopka tudi kaznovala. No... doslednost imamo, hkrati pa tudi dokaz, da ni nihče popoln in nezmotljiv.
Mislim, da je trenutno stanje zakonodaje takšno, da če se nek zaposleni odloči na ta način nagajati podjetju, mu lahko zelo učinkovito nagaja in dela škodo. Vse v skladu z zakonodajo, seveda. Za vse te transparentne in lepe pravilnike IMHO še vedno manjka zakonska podlaga.
poweroff ::
Ja, zato pa rabimo zakon o zasebnosti na delovnem mestu.
Samo ko to omeniš na kakšnem ministrstvu te samo debelo gledajo.
Samo ko to omeniš na kakšnem ministrstvu te samo debelo gledajo.
sudo poweroff
BlueRunner ::
Po možnosti na MZZ. Tam še posebej debelo pogledajo. 
Ampak ja... strinjam se. Te stvari je potrebno urediti z zakonom, da se bo pomagalo tako zaposlenim, kot delodajalcem. Potem bo pač jasno kakšno zasebnost zaposleni ima in pod kakšnimi pogoji lahko delodajalec v njo poseže, ne da bi s tem nesorazmerno kratenja pravice. Kam pa takšno besedilo spada (ZDR, ZGD, ZVOP, nek nov zakon) pa prepuščam strokovnjakom.
Ampak ja... strinjam se. Te stvari je potrebno urediti z zakonom, da se bo pomagalo tako zaposlenim, kot delodajalcem. Potem bo pač jasno kakšno zasebnost zaposleni ima in pod kakšnimi pogoji lahko delodajalec v njo poseže, ne da bi s tem nesorazmerno kratenja pravice. Kam pa takšno besedilo spada (ZDR, ZGD, ZVOP, nek nov zakon) pa prepuščam strokovnjakom.
Icematxyz ::
Slovenske železnice (SŽ) so danes obiskali kriminalisti, so potrdili v družbi. Zaposleni na železnicah so namreč pri prenovi prostorov v pisarni generalnega direktorja Gorana Brankoviča našli "sumljive naprave" in o tem obvestili policijo. Ta je železnice obiskala pozno popoldne in dogodek preiskuje. Zaenkrat še ni znano, kakšne sumljive naprave so našli v Brankovičevi pisarni, verjetno pa gre bodisi za kamero bodisi za prisluškovalno napravo.
Vir:24ur
Morda pa pri nas delavci nadzorujejo upravo?
Heh.
antonija ::
Meni se zdi najbolj smesno da bi nekateri radi ocenjevali uspesnost zaposlenih glede na kolicino zasebne komunikacije na delovnem mestu (sklepam da kaksno obratno-soramezrno razmerje ali kaj podobnega). A ni bolj logicno imet doloceno kaj je "normalno" da posameznik s predpisano izobrazbo v ustreznem casu lahko postori in se ocenjuje njegovo delo oz. ucinkovitost njegovega dela direktno? Ker takile sekundarni indeksi so velikokrat nepravilni...
Glede na to kako lahko delodajalec "nagaja" (bolje receno postavi zivljenje na glavo/ga unici) so take "neprijetnosti" pac posledica dejstva, da imamo kot posamezniki se vedno zagotovljene pravice (in to neglede na sefov financni status ali njegovo dobro voljo). Se vedno sem mnenja da morajo biti clovekove pravice vedno in povsod pred pravicami gospodarskih druzb in zaenkrat ne vidim razloga da bi spremenil mnenje.
Mislim, da je trenutno stanje zakonodaje takšno, da če se nek zaposleni odloči na ta način nagajati podjetju, mu lahko zelo učinkovito nagaja in dela škodo. Vse v skladu z zakonodajo, seveda. Za vse te transparentne in lepe pravilnike IMHO še vedno manjka zakonska podlaga.
Glede na to kako lahko delodajalec "nagaja" (bolje receno postavi zivljenje na glavo/ga unici) so take "neprijetnosti" pac posledica dejstva, da imamo kot posamezniki se vedno zagotovljene pravice (in to neglede na sefov financni status ali njegovo dobro voljo). Se vedno sem mnenja da morajo biti clovekove pravice vedno in povsod pred pravicami gospodarskih druzb in zaenkrat ne vidim razloga da bi spremenil mnenje.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: antonija ()
noraguta ::
kot je že nekdo omeni precej dobra praksa za vodenje projektov, druga stvar katera se tudi precej dobro obnese pa je depersonifikacija emailov kateri se uporabljajo za poslovno komunikacijo (like detonatorji@eksplozija.si namesto lojze.pozar@eksplozija.si) ter distribucija omenjenega emaila med več pristojnih v podjetju. reda se stvar ni primerna za pravvsako situacijo je pa zadooljiva rešitev za 90% primerov(po mojih izkušnjah). Stem se vrši sprotna notranja kontrola poslovne komunikacije. Za zasebno komunikacijo zaposleni lahko uporabljajo "spletne emaile" , katerih zasebnost pa je nedotakljiva(oz se lahko onemogoči dostop do njih, če to koga rajca).
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Kaj se je dogajalo v hekerskem napadu na ukrajinsko omrežjeOddelek: Novice / Varnost | 12199 (10439) | Markoff |
| » | NSA prisluškovala mehiškemu predsednikuOddelek: Novice / Zasebnost | 11457 (9919) | Redneck |
| » | Nategun, ki "rešuje" PrimorjeOddelek: Problemi človeštva | 3056 (2002) | Invictus |
| » | Povezani seznamOddelek: Programiranje | 2113 (1710) | pohano |
| » | Kako je potekal največji rop diamantovOddelek: Novice / Varnost | 8519 (4814) | Genetic |