Prijavi se z GoogleID

» »

Protokol

Protokol

Temo vidijo: vsi
strani: 1 ... 170 171 172 173 174

garamond ::

BigWhale je izjavil:

[...] uspele spraviti v DNK
Bolj točno - ne v DNK - temveč nekako drugače "nad" DNK. Zaporedje v dvojni vijačnici ostane enako.

Glede konkretnih primerov: pred časom je bila v Nature objavljena raziskava, da so potomci preživelih holokavstva genetsko prenesli svoje travme na svoje potomce. (Link na Guardian.) Ta raziskava se mi sicer zdi nekoliko sumljiva. Toda, bila je objavljena v najboljši splošni znanstveni reviji, in kolikor vem tudi edina raziskava na ljudeh.

Nisem prepričan, če se debata res odvija samo okoli semantike "spomina". V širšem smislu lahko označimo epigenetske spremembe kot spomin. Obstaja izraz: Genetic memory (psychology) @ Wikipedia
A parody of extremism is impossible to differentiate from sincere extremism.

Okapi ::

Pri DNK samo zaporedje nukleotidov ni edino pomembno. So še dodatni mehanizmi, od katerih je odvisno, kateri geni so dejansko aktivni, in kje ter kdaj v razvoju organizma so aktivni.

Unilseptij ::

Glej, deduje se pač DNK. Pri večceličnih organizmih je vsa "informacija", ki se lahko prenese naprej vsebovana v spolnih celicah. Genski material v spolnih celicah se načeloma lahko spreminja zaradi vplivov okolja, mutacij, vendar pa to poteka na precej drugačen način, kot se govori tukaj. Genski material, kot je v spolnih celicah, definira novo bitje in NIČ DRUGEGA. Kako se posamezni geni potem dejansko izrazijo v novem bitju pa je odvisno samo od okoliščin, v katerih se pač nahaja novo bitje, pa naj bo že v maternici, takoj po rojstvu ali konec koncev tudi, ko odraste. Vse ostalo so bolj ali manj buče. Če lahko podaš kakšno drugačno razlago, ki je vsaj približno konsistentna, bi me zelo zanimalo... Pa v poljudnem slogu prosim, brez težkih linkov in strokovnega žargona :D.

garamond ::

Okapi je izjavil:

Pri DNK samo zaporedje nukleotidov ni edino pomembno. So še dodatni mehanizmi, od katerih je odvisno, kateri geni so dejansko aktivni, in kje ter kdaj v razvoju organizma so aktivni.
Kar se mi zdi zanimivo sta dve različni miselnosti in kako se prepleteta: Lamarkizem proti Darwinizmu.

Ali nastane dedovanje zaradi okolja, ki povzroči spremembe v času življenju živega bitja, ali je dedovanje plod čistih naključij? (Upam, da nisem preveč poenostavil.)

Jasno je, kateri je glavni mehanizem dednosti. Vendar pa kot povsod tudi znanost ni črno-bela. Delček moderne evolucijske teorije je Lamarkovski v obliki epigenetike. "Delček": epigenetski vplivi se zdijo omejeni predvsem na močne deviacije v prehrani (kokain na primer) in stresu (lahko je pogojen z vonjem).
A parody of extremism is impossible to differentiate from sincere extremism.

Timurlenk ::

garamond je izjavil:

BigWhale je izjavil:

[...] uspele spraviti v DNK
Bolj točno - ne v DNK - temveč nekako drugače "nad" DNK. Zaporedje v dvojni vijačnici ostane enako.

Glede konkretnih primerov: pred časom je bila v Nature objavljena raziskava, da so potomci preživelih holokavstva genetsko prenesli svoje travme na svoje potomce. (Link na Guardian.) Ta raziskava se mi sicer zdi nekoliko sumljiva. Toda, bila je objavljena v najboljši splošni znanstveni reviji, in kolikor vem tudi edina raziskava na ljudeh.

Nisem prepričan, če se debata res odvija samo okoli semantike "spomina". V širšem smislu lahko označimo epigenetske spremembe kot spomin. Obstaja izraz: Genetic memory (psychology) @ Wikipedia
Mislim, v najboljše fizikalne revije so spravili tudi članke, ki jih je napisal macov auto text program.
Demokracija je zdej v drugem planu, to je vendar jasno.

garamond ::

Unilseptij je izjavil:

Glej, deduje se pač DNK. Pri večceličnih organizmih je vsa "informacija", ki se lahko prenese naprej vsebovana v spolnih celicah. Genski material v spolnih celicah se načeloma lahko spreminja zaradi vplivov okolja, mutacij, vendar pa to poteka na precej drugačen način, kot se govori tukaj. Genski material, kot je v spolnih celicah, definira novo bitje in NIČ DRUGEGA. Kako se posamezni geni potem dejansko izrazijo v novem bitju pa je odvisno samo od okoliščin, v katerih se pač nahaja novo bitje, pa naj bo že v maternici, takoj po rojstvu ali konec koncev tudi, ko odraste. Vse ostalo so bolj ali manj buče. Če lahko podaš kakšno drugačno razlago, ki je vsaj približno konsistentna, bi me zelo zanimalo... Pa v poljudnem slogu prosim, brez težkih linkov in strokovnega žargona :D.
Bom poskusil podati laičen in precej nenatančen primer (predvsem zase, da bom lažje razumel):

Prvo generacijo miši z elektrošoki navadijo, da se bojijo in izogibajo določenega vonja. Kako se miš navadi na to? Receptorji za točno ta vonj postanejo bolj občutljivi.

Kako si miš to zapomni? Obstaja direktna nevronska povezava med zaznavo tega vonja in zaznavo strahu (v vseh miših). Ta nevronska pot postane bolj močna. Tudi center nevronov za procesiranje tega vonja postane večji.

Kako se spremenijo receptorji in nevronske poti v miši? V miši se bolj izražajo geni, ki skrbijo za to.

Informacije, kako se izražajo določeni geni, pa se lahko prenesejo v 2. generacijo miši brez spreminjanja zaporedja v DNK, temveč v "meta" lastnostih molekulskih parov. Efekt z 3. generacijo oslabi.

Aktualno znanstveno vprašanje ni več, če tako dedovanje obstaja, temveč točen mehanizem, kako to poteka (ali je to tudi nevronsko, kako?). Mogoče da so mehanizmi različni za različna čutila.
A parody of extremism is impossible to differentiate from sincere extremism.

garamond ::

Timurlenk je izjavil:

garamond je izjavil:

BigWhale je izjavil:

[...] uspele spraviti v DNK
Bolj točno - ne v DNK - temveč nekako drugače "nad" DNK. Zaporedje v dvojni vijačnici ostane enako.

Glede konkretnih primerov: pred časom je bila v Nature objavljena raziskava, da so potomci preživelih holokavstva genetsko prenesli svoje travme na svoje potomce. (Link na Guardian.) Ta raziskava se mi sicer zdi nekoliko sumljiva. Toda, bila je objavljena v najboljši splošni znanstveni reviji, in kolikor vem tudi edina raziskava na ljudeh.

Nisem prepričan, če se debata res odvija samo okoli semantike "spomina". V širšem smislu lahko označimo epigenetske spremembe kot spomin. Obstaja izraz: Genetic memory (psychology) @ Wikipedia
Mislim, v najboljše fizikalne revije so spravili tudi članke, ki jih je napisal macov auto text program.
Kar se meni zdi sumljivo glede te raziskave so statistične akrobacije, ter sama nelogičnost - kako tukaj sploh izolirati vplive okolja (vzgoje, staršev, družbe)? Pri laboratorijskih živalih je to bistveno lažje kot pri ljudeh.
A parody of extremism is impossible to differentiate from sincere extremism.

Unilseptij ::

garamond je izjavil:

Unilseptij je izjavil:

Glej, deduje se pač DNK. Pri večceličnih organizmih je vsa "informacija", ki se lahko prenese naprej vsebovana v spolnih celicah. Genski material v spolnih celicah se načeloma lahko spreminja zaradi vplivov okolja, mutacij, vendar pa to poteka na precej drugačen način, kot se govori tukaj. Genski material, kot je v spolnih celicah, definira novo bitje in NIČ DRUGEGA. Kako se posamezni geni potem dejansko izrazijo v novem bitju pa je odvisno samo od okoliščin, v katerih se pač nahaja novo bitje, pa naj bo že v maternici, takoj po rojstvu ali konec koncev tudi, ko odraste. Vse ostalo so bolj ali manj buče. Če lahko podaš kakšno drugačno razlago, ki je vsaj približno konsistentna, bi me zelo zanimalo... Pa v poljudnem slogu prosim, brez težkih linkov in strokovnega žargona :D.
Bom poskusil podati laičen in precej nenatančen primer (predvsem zase, da bom lažje razumel):

Prvo generacijo miši z elektrošoki navadijo, da se bojijo in izogibajo določenega vonja. Kako se miš navadi na to? Receptorji za točno ta vonj postanejo bolj občutljivi.

Kako si miš to zapomni? Obstaja direktna nevronska povezava med zaznavo tega vonja in zaznavo strahu (v vseh miših). Ta nevronska pot postane bolj močna. Tudi center nevronov za procesiranje tega vonja postane večji.

Kako se spremenijo receptorji in nevronske poti v miši? V miši se bolj izražajo geni, ki skrbijo za to.

Informacije, kako se izražajo določeni geni, pa se lahko prenesejo v 2. generacijo miši brez spreminjanja zaporedja v DNK, temveč v "meta" lastnostih molekulskih parov. Efekt z 3. generacijo oslabi.

Aktualno znanstveno vprašanje ni več, če tako dedovanje obstaja, temveč točen mehanizem, kako to poteka (ali je to tudi nevronsko, kako?). Mogoče da so mehanizmi različni za različna čutila.


Poudarjeno ne drži, zato je tudi sklep napačen. Kako se izražanje določenih genov v mišji glavi (predvidevam, če govoriš o nevronih) pozna v mišjih spolnih celicah, ki edine lahko prenesejo kakršnokoli informacijo naprej?

Pa tudi prejšnja trditev ne drži.... Za to, da si možgani nekaj zapomnijo, ni potrebno spreminjanje genov v nevronih... nevroni so narejeni tako, da si pač stvari zapomnijo...

Zgodovina sprememb…

garamond ::

Unilseptij je izjavil:

Poudarjeno ne drži, zato je tudi sklep napačen. Kako se izražanje določenih genov v mišji glavi (predvidevam, če govoriš o nevronih) pozna v mišjih spolnih celicah, ki edine lahko prenesejo kakršnokoli informacijo naprej?
Kako točno se prenese ta informacija iz enega področja telesa v drug področje - ne vem. Je pa dobro vprašanje in bom moral pogledati. Mogoče se lastnosti mehanizmov podvajanja DNK (ki se nenehno dogaja) lahko propagirajo čez celo telo.

Unilseptij je izjavil:

Pa tudi prejšnja trditev ne drži.... Za to, da si možgani nekaj zapomnijo, ni potrebno spreminjanje genov v nevronih... nevroni so narejeni tako, da si pač stvari zapomnijo...
Česar tudi nisem trdil - za spremembe v možganih (in spominu) ni nujno spreminjanje izražanja genov - je pa možno in eden izmed mehanizmov.
A parody of extremism is impossible to differentiate from sincere extremism.

Okapi ::

Unilseptij je izjavil:

Kako se izražanje določenih genov v mišji glavi (predvidevam, če govoriš o nevronih) pozna v mišjih spolnih celicah, ki edine lahko prenesejo kakršnokoli informacijo naprej?

Spremeni se izražanje določenih genov v vseh celicah. Pri tistih, ki so v živčnih celicah, ima to vpliv na vedenje, pri tistih, ki so v spolnih celicah, ima vpliv na potomce, pri vseh ostalih pa nima nobenega vpliva.

FrRoSt ::

BigWhale je izjavil:

FrRoSt je izjavil:

No, samo en, en samcat primer bi prosil za tole!??


https://www.nature.com/news/fearful-mem...
https://www.newscientist.com/article/21...

FrRoSt je izjavil:

In ne neke enostavne BUDALAŠTINE, npr: spomin se deduje, .... HORMONI ipd!! :O


Budalastina je predvsem tvoj nivo komunikacije.

Timurlenk je izjavil:

AHAHAHAHA. Kaj vse tu človek prebere. Komaj čakam, da bodo moji potomci zelo dobro tipkali po tipkovnici, ker se mi je to globoko "zapeklo" v možgane.


Smesno je predvsem to, kaj vse clovek tukaj napise in drugi ne razumejo.

8-O8-O8-O

Pa kaj ti RAZUMEŠ ( ETIMOLOŠKO!?) Razliko med spominom in izkušnjo!??? 8-O

In v nobenem članku nisem zasledil besedice spomin!?? Res pa je, da člankov nisem bral!

Samo da tebi te zadeve niso jasne, je meni čisto jasno. Nivo komunikacije je pač primeren. Tudi temu! :))

Drugače je očitno take zedeve razlagati dotičnim čista IZGUBA ČASA! ;)
Slotech je v lasti in oblasti Svinj. Živali vseh kmetij, združite se!
@Shegevara me je RAZSVETLIL!:
Ko te izbrišejo in onemogočijo, je to dokaz, da si se motil!

Malajlo ::

A se zmenimo, da se priučene (pridobljene) lastnosti (fenotipa) ne dedujejo?
Ker v nasprotnem obrnemo teorijo (ki je zelo dobro podkrepljena z dokazi) na glavo.
Samo ena teorija glede evolucije in dedovanja pa je veljavna in sprejeta. In to že kar konkretna leta dolgo. Ostalo so hipoteze in vpliv frekvenc gongov na dušo. Karkoli pač naj bi bila... Ker nekateri si želijo, da bi obstajala.
Darwin najbrž nima dostopa do interneta. Ali pač. V vsakem primeru (bi) se obrača(l) v grobu.
(Kemični, kamor spadajo tudi hormoni) vpliv okolja dokazano vpliva na lastnosti spolnih celic. Ampak to ni zapisovanje v DNK. DNK se se spreminja izključno zaradi mutacij. Kamor, zlomek!, lahko tudi kemija poseže. DDT pred pol stoletja tudi tja pade, če smo že v te vode padli. Ampak Vietnamci ne zavohajo strupenih zadev v vodi ali pa med žvečenjem listov z vrta.

Okapi ::

Še en, ki misli, da je osnovnošolsko poenostavljeno razumevanje genetike edino zveličavno.;((

Dopolnitev teorije ne pomeni, da je "postavljena na glavo". Ko je Einstein odkril svoje, ni Newtona "postavil na glavo". Ko so odkrili mehanizme epigenetskega dedovanja, niso Darwina postavili na glavo.

In, mimogrede, Darwin pojma ni imel, kako evolucija deluje - takrat genov sploh še poznali niso.

Če se ne moreš sprijaznit z dejstvom, da DNK ni samo zaporedje nukleotidov, temveč so zraven še dodatni mehanizmi, ki gene vklapljajo in izklapljajo, ti žal ne morem pomagati.

BigWhale ::

FrRoSt je izjavil:


Pa kaj ti RAZUMEŠ ( ETIMOLOŠKO!?) Razliko med spominom in izkušnjo!??? 8-O
In v nobenem članku nisem zasledil besedice spomin!?? Res pa je, da člankov nisem bral!


Torej, prebral nisi nobenega clanka, prav tako nisi prebral nobenega mojega ali pa Okapijevega prispevka in zdaj sprasujes, ce poznam razliko med spominom in izkusnjo? In to celo etimolosko razliko.

FrRoSt je izjavil:

Samo da tebi te zadeve niso jasne, je meni čisto jasno. Nivo komunikacije je pač primeren. Tudi temu! :))


O nivoju komunikacije govori nekdo, ki vse svoje vrstice opremi s smajliji in vse kar uspe napisati je: 'Ne pa nisem, to si ti, kaj sem pa jaz?'

Se enkrat: ne jaz in ne Okapi ne govoriva o dedovanju spominov v obliki na pamet naucene pesmice. Naucite se brati.

Malajlo ::

Okapi je izjavil:


Če se ne moreš sprijaznit z dejstvom, da DNK ni samo zaporedje nukleotidov, temveč so zraven še dodatni mehanizmi, ki gene vklapljajo in izklapljajo, ti žal ne morem pomagati.

DNK je samo zaporedje nukleotidov. Sem iskal, če se kakšnemu mehanizmu teče DNK, pa ne najdem. No, saj H2O je tudi samo voda (tudi tista s homeopatskim "spominom" ).
Vklapljanje (neumen izraz...) genov ni dedovanje. Tisti gen, ki se je na osebku izrazil, je tam po vsej verjetnosti že uhuhu generacij. Je dedovan, ni pa nastal. Izražanje lastnosti je lahko posledica okolja. Ampak še vedno govorimo o izražanju, ne pa o spremembi ali (boh pomagaj) nastanku gena.
Vse tvoje lastnosti, ki niso posledica nepravilne uporabe motorne žage, draženja leva, jezikanju kakemu hrustu ali nerodnosti z žvepleno kislino, si dedoval. (leva lahko zamenjaš z bakterijo, kislino pa z motilci hormonov, če je primer preveč surov).
Nobena od zgornjih stvari ne spreminja DNK, razen da jo uniči (ker si postal obrok) ali pohabi (spremembe v DNK zaradi vpliva okolja niso ciljane, ampak naključne, torej gre spet za mutacijo, ki je (spet!) naključna kot vse do nastanka homo sapiensa), ampak taka DNK je v glavnem uporabna ravno toliko kot tista od mlade govedine v tvojem črevesju.

https://www.richarddawkins.net/2016/06/...

Responding to environmental cues — be those hormones in embryonic development or external influences in an adult — is exactly what genes do.


Nisem strojnik po fohu in sem drkal biologijo še v srednjo šolo, vsake take neumnosti o spominu (od DNK do vode), ki ni tisk, magnetni zapis itd, pa me sili v dodatno branje. epigenetika ima pač neposrečeno ime.

Okapi ::

Ja, žal je ostalo tvoje razumevanje na osnovnošolski ravni, in iz nekega razloga se nočeš sprijaznit, da stvari niso tako preproste, kot se ti zdi.

Očitno ti ni jasno, da je interpretacija zapisa enako pomembna kot zapis sam. Vse celice nekega organizma imajo popolnoma enak zapis, pa so med celicami ogromne razlike. In tudi med celicami enake vrste so razlike v delovanju.

In mehanizmi, pomembni za to interpretacijo, lahko tekom življenja doživijo spremembe, ki jih, če se to zgodi v spolnih celicah, potomci podedujejo.

In recent years, many scientists have hypothesized and even demonstrated that certain experiences during the life of an individual influence the development of his offspring, even distally. It appears that some experiences modify genetic expression, influencing:

1. how the organism itself responds to a changeable environment (i.e., more ontogenetic flexibility--direct or synchronous effect) and

2. how his descendants will increase their likelihood of surviving in a specific environment--that is, how information is transmitted to offspring regarding the environment that they will encounter (i.e., more phylogenetic flexibility--indirect and both synchronous and asynchronous effects).

https://www.frontiersin.org/articles/10...

Malajlo ::

many scientists have hypothesized

Evo, saj vse piše. Pa še v pretekliku!
Spominov (še) ne boš kloniral z DNK. Lahko osebek izpostaviš gama žarkom (ali pesticidov), pa se bo kaj spremenilo. Lahko se kakšen gen zaradi tega izpostavi, kar se na koncu zdi, da je podedovano. Na osebku ali potomcih. Če preživijo,seveda. Ampak to ni dedovanje.
V drugi točki lamarkizem tako ven seka, da ni vredno (s)branja. Psom so rezali repe več generacij, pa se ni noben skotil brez repa, čeprav je bila to izredno travmatične izkušnja. Najbrž. Nisem imel repa, pa ne vem, kako to izgleda.
Prvo točko si pa razne zvezdnice oglej, kako se adaptirajo na okolje. Več miganja, kirurgi, pa imaš drugačen osebek. Bolj okolju prilagojen. Deca bodo pa podobna stari mami iz Štange nad Bogenšperkom (ali so bila Vrata? Vsekakor sem bil presenečen nad podobnostjo prebivalcev vasi). Kovačev sin bo imel močne roke zaradi okolja. Če ga prestaviš na Gerbičevo za pet let, kladiva ne bo več dvignil.

Okapi ::

A da bi prispevek prebral in se mogoče kaj novega naučil, to pa ne.;((
Delaš bedaka iz sebe z nekimi otročjimi prispodobami in primeri, ki nimajo nič skupnega s tem, o čemer je tu govora.

Saj mi je jasno, da metilacija, histoni, sRNA in podobne zadeve presegajo domet osnovnošolske genetike, ampak če bi se vsaj malo potrudil, bi mogoče vseeno uspel razumeti, vsaj v osnovnah, kaj je epigenetika in zakaj lahko rečemo, da se spomini lahko dedujejo.

Link na knjigo v slovenščini (Štiri razsežnosti evolucije), kjer so stvari lepo razložene, sem tudi že dal.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Okapi ()

BigWhale ::

Okapi je izjavil:

da se spomini lahko dedujejo.


Takoj k napises "spomini" je folk triggered in pomislijo na Zdravljico. Zato se pa nic ne zmenmo. :D

Okapi ::

Ja, očitno nekateri preveč pričakujemo od sodelujočih v debati. Da razumejo, da je recimo izkušnja spomin na pretekle dogodke, da je imunost na ošpice spomin na cepljenje ali preboleno bolezen... Skratka, malenkost intelektualnega napora pri razumevanju izrazov.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Okapi ()

Malajlo ::

Pri ošpicah sem ostal brez besed... Kako vraga se še to ne deduje?!? Mehanizmi "spomina" (name it epigenetics) so enaki, vraga, ošpice so celo bolj brutalne (pravzaprav bi bilo logično, da z generacijami enostavno "podedujemo" imunost... Ker nekateri potomci preživijo... Aja, to pa ne dela tako...)

Okapi ::

Samo dve možnosti sta - ali si navaden trol in se delaš neumnega, ali pa res ne uspeš zapopasti osnovnošolske logike, ki vsakemu povprečno pametnemu človeku pove, da če se nekateri spomini dedujejo, to ne pomeni, da se vsi spomini dedujejo.

Malajlo ::

In voda ima tudi spomin! :|

BigWhale ::

Zakaj si ostal brez besed? Ker ti dela tezave beseda 'spomin'? Ko telo prepozna patogene v cepivu in ugotovi kako jih uniciti, kaj se zgodi s to informacijo? Ja, telo si jo zapomni, a ne? Ce si je ne bi, potem cepivo ne bi delovalo. Kak je mehanizem tega pomnenja je pa popolnoma vseeno. Se enkrat, ni spomin samo tisto kar se ti naucis na pamet.

jype ::

BigWhale je izjavil:

Zakaj si ostal brez besed? Ker ti dela tezave beseda 'spomin'? Ko telo prepozna patogene v cepivu in ugotovi kako jih uniciti, kaj se zgodi s to informacijo? Ja, telo si jo zapomni, a ne? Ce si je ne bi, potem cepivo ne bi delovalo. Kak je mehanizem tega pomnenja je pa popolnoma vseeno. Se enkrat, ni spomin samo tisto kar se ti naucis na pamet.
Dokler bosta z Okapijem pomen besedam spreminjala, vaju nihče ne bo jemal resno.

Timurlenk ::

BigWhale je izjavil:

Okapi je izjavil:

da se spomini lahko dedujejo.


Takoj k napises "spomini" je folk triggered in pomislijo na Zdravljico. Zato se pa nic ne zmenmo. :D

Ja, vidva tepca pač propagirata tezo, da če dovolj generacijam zapored odrežemo mezinec, se bodo slej kot prej spomini na odrezan mezinec podedovali, in začeli se bodo rojevati potomci brez mezincev.
Demokracija je zdej v drugem planu, to je vendar jasno.

Zgodovina sprememb…

Timurlenk ::

Pa očitno je treba razložiti tudi pomen besed, ker bi nekateri radi besedam kar arbitrarno predrugačili pomen.

spomin:

1. ed. sposobnost človeka, da lahko predstave, misli, podatke v zavesti ohrani, obnovi
2. ed., nav. ekspr. zavest, v kateri so ohranjene predstave, misli, podatki o preteklosti
3. predstava, misel, podatek o preteklosti, ohranjen v zavesti
4. oseba glede na zavestno obnovitev v zavesti koga
5. mn. popis dogodkov, srečanj, ki jih je pisec sam doživel
6. v zvezi s predlogom v, za izraža, da je namen določenega dejanja, stvari spominjanje na koga ali kaj

in zdaj gremo še na zapomniti si:

1. narediti, doseči, da se kaj aktivno ohrani v zavesti
2. naučiti se, navaditi se: zapomnite si te gibe
3. v medmetni rabi izraža grožnjo, svarilo: zapomni si, če bo nesreča, boš ti kriv; zapomni si, da tu jaz ukazujem
// opozarja na trditev: zapomni si: posestva ne prodam; tukaj ni prehoda, zapomnite si; dobro si zapomnite, mene ne bo
? računalnik si informacijo zapomni (jo shrani) - edino tukaj se za travno bilko lahko držita svojega predrugačenja pomena besedne zveze; seveda pa hkrati vemo, da geni in dnk niso računalniki in njihovo delovanje nima nobene zveze z računalniki
Demokracija je zdej v drugem planu, to je vendar jasno.

Zgodovina sprememb…

Cruz ::

Zakaj pa ne bi smeli predrugačiti pomen? Če se prej vzpostavi definicija/sprememba pomena, se lahko rade volje uporablja v drugem pomenu. Saj na ogromno področjih in debatah imajo besede različne pomene kot v standardni uporabi. Važno je le, da se vsi zavedajo/mo kaj beseda v tem primeru pomeni.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Cruz ()

Timurlenk ::

Zato ker potem pride do ogromne zmede, ko nekdo uporablja besedo za nekaj, kar ta beseda ne pomeni. Je treba prej natančno definirati, kaj misliš, ne pa zgolj reči nekaj, kar ima zate specifičen pomen, za ostal pa splošnega, kot ga poznajo iz vsakdana.

Also, na raznih področjih imajo besede drugačne pomene in so tako označene kot termini in podobno, spomin ni, zapomniti si pa je zgolj v zvezi z računalniki
Demokracija je zdej v drugem planu, to je vendar jasno.

Zgodovina sprememb…

Okapi ::

Timurlenk je izjavil:

BigWhale je izjavil:

Okapi je izjavil:

da se spomini lahko dedujejo.


Takoj k napises "spomini" je folk triggered in pomislijo na Zdravljico. Zato se pa nic ne zmenmo. :D

Ja, vidva tepca pač propagirata tezo, da če dovolj generacijam zapored odrežemo mezinec, se bodo slej kot prej spomini na odrezan mezinec podedovali, in začeli se bodo rojevati potomci brez mezincev.

Bedak in podel lažnivec si.

jype ::

Okapi je izjavil:

Bedak in podel lažnivec si.
Reče nekdo, ki ne razume pomena preproste besede.

Okapi ::

:)) Se je oglasil revček, ki misli, da je SSKJ Biblija za pomene besed. Pravopisne definicije na dan privlečete troli, ko nimate nobenih pravih argumentov.

Imunski odziv je oblika fiziološko-molekularnega spomina.
https://www.frontiersin.org/articles/10...

Okapi ::

Evo, pa še en primer spomina, ki vam bo raznesel votle glave, ker ga ne boste uspeli stlačit v definicijo iz SSKJ.
A shape-memory alloy is an alloy that can be deformed when cold but returns to its pre-deformed ("remembered") shape when heated. It may also be called memory metal, memory alloy, smart metal, smart alloy, or muscle wire

jype ::

Okapi je izjavil:

ki misli,
Jaz nisem citiral SSKJ.

Okapi je izjavil:

Imunski odziv je oblika fiziološko-molekularnega spomina.
Drži, geni pa tega ne prenašajo. Le čemu?

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: jype ()

Timurlenk ::

Okapi je izjavil:

Evo, pa še en primer spomina, ki vam bo raznesel votle glave, ker ga ne boste uspeli stlačit v definicijo iz SSKJ.
A shape-memory alloy is an alloy that can be deformed when cold but returns to its pre-deformed ("remembered") shape when heated. It may also be called memory metal, memory alloy, smart metal, smart alloy, or muscle wire

Ja, ampak če že vlečeš neke primere, bi moral tukaj zaključiti s tem, kar trdita ti in BW - da bodo potomci te kovine genetsko podedovali ta spomin
Demokracija je zdej v drugem planu, to je vendar jasno.

Okapi ::

Kaj točno trdiva? Kakšen citat, mogoče, ali se tebi samo nekaj zdi, ker ne znaš dobro brati?

jype je izjavil:

Okapi je izjavil:

ki misli,
Jaz nisem citiral SSKJ.

Okapi je izjavil:

Imunski odziv je oblika fiziološko-molekularnega spomina.
Drži, geni pa tega ne prenašajo. Le čemu?
In? A je kdo rekel, da prenašajo? Boš tudi ti poskusil kakšen citat najti, ali samo nekaj podlo podtikaš?

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Okapi ()

BigWhale ::

Timurlenk je izjavil:

Ja, vidva tepca pač propagirata tezo, da če dovolj generacijam zapored odrežemo mezinec, se bodo slej kot prej spomini na odrezan mezinec podedovali, in začeli se bodo rojevati potomci brez mezincev.


Najprej zalis, potem se pa se zlazes? Sem preprican, da bos svojo trditev podkrepil z ustreznimi citati, a? :)

Okapi je izjavil:

Evo, pa še en primer spomina, ki vam bo raznesel votle glave, ker ga ne boste uspeli stlačit v definicijo iz SSKJ.
A shape-memory alloy is an alloy that can be deformed when cold but returns to its pre-deformed ("remembered") shape when heated. It may also be called memory metal, memory alloy, smart metal, smart alloy, or muscle wire


*surprised pikachu*



Vceraj je na kongresnem trgu vzglavnik s spominsko peno odrecitiral zdravljico. Znanstveniki se raziskujejo kako si je navaden povster zapomnil naso himno.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: BigWhale ()

BigWhale ::

Timurlenk je izjavil:


Ja, ampak če že vlečeš neke primere, bi moral tukaj zaključiti s tem, kar trdita ti in BW - da bodo potomci te kovine genetsko podedovali ta spomin


Ja, ce bodo spali na vzmetnici s spominsko peno, potem ja. Drugace pa ne, kje si pa se videl, da bi kovina imela spomin? Neh nabijat zdej neke traparije. Kovina ne more imeti spomina. Pena ga ima pa lahko, ker se informacija ujame v mehurckih not. A si sploh kdaj pogledal v mikroskop?!?!

FrRoSt ::

Odgovoriti ali ne!??

To je sedaj vprašanje!

Samo en, en samcet naj eksplicitno potrdi, da se zadeva splača in bo vsaj nekje padla na plodna tla, ... pa bom odgovoril! :)
Slotech je v lasti in oblasti Svinj. Živali vseh kmetij, združite se!
@Shegevara me je RAZSVETLIL!:
Ko te izbrišejo in onemogočijo, je to dokaz, da si se motil!

nevone ::

da se zadeva splača in bo vsaj nekje padla na plodna tla


Vedno nekje pade na plodna tla.

o+ nevone
Rather we will eat the Space or Space will eat us.

jype ::

BigWhale je izjavil:

Vceraj je na kongresnem trgu vzglavnik s spominsko peno odrecitiral zdravljico. Znanstveniki se raziskujejo kako si je navaden povster zapomnil naso himno.
Ko boš našel vzglavnik, ki se je rodil z obliko, v katero sta bila stlačena njegova starša, se javi!

BigWhale ::

jype je izjavil:

BigWhale je izjavil:

Vceraj je na kongresnem trgu vzglavnik s spominsko peno odrecitiral zdravljico. Znanstveniki se raziskujejo kako si je navaden povster zapomnil naso himno.
Ko boš našel vzglavnik, ki se je rodil z obliko, v katero sta bila stlačena njegova starša, se javi!


Vsi so taki! Pejt v trgovino pogledat. Lahk pa tud kaksnga Dormeo predstavnika vprasas, ti pokazejo rodovnik.

Malajlo ::

No, saj s te strani imaš prav. Že star fotr je bil baraba, glej ga, mulca! Isti! Kot star fotr in foter! Mat' kurba... To je v familiji!

Ne. Sploh ne v familiji po genskem zapisu. Bolj po naslovu stalnega prebivališča.... Ki pa se deduje! Shit... Vse je res. Ali pa v vodi.

BigWhale ::

Se vedno nisi podprl svojih argumentov s kaksnim citatom. A bo treba se cakat?

jype ::

BigWhale je izjavil:

Vsi so taki!
Niso. Noben nima luknje oblike tvoje glave, čeprav si ležal na njegovem predniku.

BigWhale je izjavil:

Se vedno nisi podprl svojih argumentov s kaksnim citatom. A bo treba se cakat?
Gene @ Wikipedia

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: jype ()

kuall ::

BigWhale se zdajle najbrž čudi, da ni možne normalne debate na tem forumu. Obenem pa je sam prispeval k temu kot moderator, ker ne briše pravih prispevkov. Brisat bi moral žaljive in neargumentirane prispevke. Tiste, ko nekdo reče, nimaš prav, ne razloži pa zakaj. Zdaj je forum postal tekmovanje v neumnih šalah, za katerimi se skrivajo žaljivke.

Če so odkrili podedovan spomin pri živalh, ki se razmnožujejo z jajčeci (torej, da ni možen vpliv hormonov preko deljenja tekočin v maternici) potem bo lahko kaj na tem. V končni fazi pa je vseeno. Kaj takega sigurno možno je. Puščam odprto možnost kot znanstven človek. Ne pa kot eni politični verniki, ki nasprotujejo tej ideji samo zato, ker ni politično korektno reči, da imajo geni tako velikanski vpliv. Geni imajo velikanski vpliv pri živalih in tudi pri ljudeh, navsezadnje smo samo živali. Pri živalih npr se takoj vidi, da je strah v genih. Imaš bolj boječe mlade mačke in bolj pogumne. Živijo v istem okolju, imele so iste izkušnje. Torej mora biti to v genih.

jype ::

kuall je izjavil:

Kaj takega sigurno možno je.
V resnici je test trivialen, odkar znamo klonirati živali. "Starša" sistematično strašiš, potem ga pa dvakrat kloniraš, ter eno oplojeno jajčece vsadiš prestrašenemu staršu, drugega pa kontroli, ter izmeriš odzive.

Potem vidiš, da se "spomin" ne deduje.

kuall ::

Važno je še, da je test narejen pri živalih, ki odraščajo čisto same, brez stika s starši, od samega spočetja. Drugače ne moreš izločiti vpliva staršev preko maternice in pa preko posnemanja.

Torej bi bilo dovolj naredit takle krut test s piščanci:

S skupino kokoši A bi lepo ravnal, da se ne bi nič bale, ko bi hodil med njimi, da bi se pustile dvigniti.

S skupino kokoši B bi grdo ravnal, da bi bežale od tebe, ko bi te videle.

V obe skupini bi spustil istega petelina.

Z obema skupinama zvaljenih piščancev, ki bi jih zvalil pod žarnico in ki bi vsi odraščali skupaj, le da bi enim nogo pobarval rdeče, drugim pa zeleno, bi naredil test, ali je kaj razlike, koliko se te bojijo, ko hodiš med njimi.

Najbrž bi bil res rezultat, da ni razlike med skupinama.

Ps. opazil sem, da jypetu precej niha razploženje. Enkrat se da normalno pogovarjat z njim, drugič se pizdi, kot da je jezen na ves svet. Nikoli ne veš, s katero nogo je vstal.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: kuall ()

jype ::

kuall je izjavil:

Važno je še, da je test narejen pri živalih, ki odraščajo čisto same, brez stika s starši, od samega spočetja. Drugače ne moreš izločiti vpliva staršev preko maternice in pa preko posnemanja.
Huh? Ti ne veš, kaj pomeni "kontrola"?

kuall je izjavil:

Ps. opazil sem, da jypetu precej niha razploženje. Enkrat se da normalno pogovarjat z njim, drugič se pizdi, kot da je jezen na ves svet. Nikoli ne veš, s katero nogo je vstal.
Če napišeš neumnost, pa to izpostavim, potem pa postaneš čustveno defenziven, to ni razlika v mojem odzivu, ampak v tvojem.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: jype ()

kuall ::

Vem kaj pomeni kontrola, povprečna skupina, s katero lahko primerjaš svojo testno skupino. No v mojem primeru ni kontrole ampak sta dva extrema, da je lažje opaziti razliko. Včasih je tako povprečno skupino tudi težko najti, ne moreš bit siguren, da si res našel povprečje.

Tebi kar lepo brez razloga niha razpoloženje.
strani: 1 ... 170 171 172 173 174