» »

Protokol

Protokol

Temo vidijo: vsi
««
168 / 182
»»

nevone ::

Pravzaprav takrat, ko te zanimjo rezultati, sam proces reševanja problema ni pomemben. Ker tisto, kar v končni fazi iščeš je rešitev problema, postopek nato lahko tudi zavržeš.

Recimo, rešitev nevronske mreže pri igranju šaha je poteza v dani situaciji. Če te zanima šah, te v bistvu prav nič ne zanima, s kakšno kašo je operirala, da je prišla do nekega rezultata.

Skratka, več je aspektov, ko se AI da ponucati, ne da bi ga morali razumeti ali se ga bati, seveda pa so to počasni koraki na poti k čemu večjemu.

o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.

Okapi ::

nevone je izjavil:

Recimo, rešitev nevronske mreže pri igranju šaha je poteza v dani situaciji. Če te zanima šah, te v bistvu prav nič ne zanima, s kakšno kašo je operirala, da je prišla do nekega rezultata.
Če te zanima samo zmaga v igri. Če te zanima šah kot igra, pa običajno hočeš vedeti, zakaj je neka poteza boljša od druge. Sploh, če bi se rad kaj naučil.

Ko nas enkrat ne bodo več zanimale poti, ki vodijo do rešitev (se pravi, ko se ne bomo več hoteli učiti), bo verjetno konec civilizacije, kot jo poznamo danes.

7982884e ::

nevone je izjavil:

Pravzaprav takrat, ko te zanimjo rezultati, sam proces reševanja problema ni pomemben. Ker tisto, kar v končni fazi iščeš je rešitev problema, postopek nato lahko tudi zavržeš.

Recimo, rešitev nevronske mreže pri igranju šaha je poteza v dani situaciji. Če te zanima šah, te v bistvu prav nič ne zanima, s kakšno kašo je operirala, da je prišla do nekega rezultata.

Skratka, več je aspektov, ko se AI da ponucati, ne da bi ga morali razumeti ali se ga bati, seveda pa so to počasni koraki na poti k čemu večjemu.

o+ nevone

to lahko reces samo takrat, ko iz preteklih izkusenj ves, da je natancnost rezultatov zadosti velika za tvoj problem.
v sahu je mogoce to dovolj. ves da je doslej delalo v 95% primerih, tako da se ne rabis sekirat, zakaj je stvar do tega prisla.
v samovozecem avtu pa pac ne. ce ti rece, da je 99% ziher, da ni pesca na cesti, moras rect game over, razlozi zakaj, ali pa letis skozi okno, dokler nimamo nekaj boljsega.

nevone ::

v samovozecem avtu pa pac ne. ce ti rece, da je 99% ziher, da ni pesca na cesti, moras rect game over, razlozi zakaj, ali pa letis skozi okno, dokler nimamo nekaj boljsega.

Dovolj visoke varnosti morda ne bomo zagotavljali tako, da bomo iskali odgovor na vsako situacijo, ampak bomo situacije prilagodili, da bo zanesljivost dovolj velika. V povsem nepredvidljivem okolju je nemogoče zagotavljati 100% varnost.

o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.

7982884e ::

Dobro, to je jasno. To se dela ze cel cas, tudi pomivalec posode nima agilnosti in spretnosti cloveka, zato prilagodi okolje. Transport je komot 100% avtonomen, samo milijarde moras vrect v postavitev zeleznic in "pametnih" vlakov.

Cest pa pac ne gre prilagodit, ker ni prakticno. Pa 100% seveda noben ne pricakuje, ampak 95-99%, kolikor imajo danes globoke konvolucionalne mreze natancnost, je svetlobna leta od recimo 99.99999%, kolikor ima trezen clovek starosti 25-60 let.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: 7982884e ()

nevone ::

Cest pa pac ne gre prilagodit, ker ni prakticno.


Brez prilagoditve okolja ne bo noben AI niti človek dovolj zanesljiv. Tudi človek pričakuje neke predvidljive situacije, sicer je njegova reakcija nezanesljivo pravilna.

o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.

Zgodovina sprememb…

  • spremenila: nevone ()

7982884e ::

Nevem kaj hoces povedat - seveda ne bo nikoli niti AI niti clovek dovolj zanesljiv. Je pa tak nivo se vedno svetlobna leta pred tem, kar imamo danes.

jype ::

Cesta _je_ prilagoditev okolja. Skrajno neučinkovita.

Okapi ::

V primerjavi z brezpotjem je skrajno učinkovita.

jype ::

Železnica je bolj.

nevone ::

7982884e je izjavil:

Nevem kaj hoces povedat - seveda ne bo nikoli niti AI niti clovek dovolj zanesljiv. Je pa tak nivo se vedno svetlobna leta pred tem, kar imamo danes.


Želim povedati, da na vsako silo se truditi, da obvladaš vsako situacijo in si jih pri tem že dodatno komplicirati, nima pravega smisla. Sicer trenutna ureditev to terja, ampak trenutna ureditev morda ni najboljša.

o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.

FrRoSt ::

Okapi je izjavil:

nevone je izjavil:

Recimo, rešitev nevronske mreže pri igranju šaha je poteza v dani situaciji. Če te zanima šah, te v bistvu prav nič ne zanima, s kakšno kašo je operirala, da je prišla do nekega rezultata.
Če te zanima samo zmaga v igri. Če te zanima šah kot igra, pa običajno hočeš vedeti, zakaj je neka poteza boljša od druge. Sploh, če bi se rad kaj naučil.

Ko nas enkrat ne bodo več zanimale poti, ki vodijo do rešitev (se pravi, ko se ne bomo več hoteli učiti), bo verjetno konec civilizacije, kot jo poznamo danes.

Morda ni ravno najbolj pravilna predpostavka, da tale (naša) civilizacija, kot jo poznamo danes, temelji na učenju. ;)

Verjetno bi (na prvo mesto) moral izbrati (marsi)kaj drugega.... :))

To ne pomeni, da morda ni takih posameznikov, ki bi tvojo tezo (na videz) potrjevali; ali celo to, da nismo civilizacija, ki se ne bi učila in znala prilagajati... ;)
Noben človek ni otok, popolnoma sam zase; smrt slehernega človeka vzame
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.

vostok_1 ::

Našo civilizacijo rešuje predvsem močen buffer, ki ga ponuja planet.
Naučimo pa se itak vedno kasneje, ko je škoda že narejena.
There will be chutes!
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21

Okapi ::

Naše civilizacije brez učenja sploh ne bi bilo. Vse, kar ljudi dejansko loči od živali, je prav prenos informacij iz roda v roda. Z drugimi besedami, naslednji rod se uči od prejšnjega, in tako napreduje. Veliki preskoki v hitrosti napredka so povezani prav s tem prenosom informacij. Prvi veliki preskok z izumom pisave, drugi veliki preskok z izumom tiska.

Darvinistično evolucijo, značilno za druga živa bitja, smo ljudje nadgradili z veliko hitrejšo in usmerjeno "lamarkistično" evolucijo (po kateri se pridobljene lastnosti neposredno dedujejo).

FrRoSt ::

Okapi je izjavil:

Naše civilizacije brez učenja sploh ne bi bilo. Vse, kar ljudi dejansko loči od živali, je prav prenos informacij iz roda v roda. Z drugimi besedami, naslednji rod se uči od prejšnjega, in tako napreduje. Veliki preskoki v hitrosti napredka so povezani prav s tem prenosom informacij. Prvi veliki preskok z izumom pisave, drugi veliki preskok z izumom tiska.

Darvinistično evolucijo, značilno za druga živa bitja, smo ljudje nadgradili z veliko hitrejšo in usmerjeno "lamarkistično" evolucijo (po kateri se pridobljene lastnosti neposredno dedujejo).

TO JE VSE RES! ;) In tega tudi (sploh) ne oporekam. :))

NE predstavljam si, da bi katera-koli civilizacija sploh lahko obstajala brez učenja! 8-)

Trdim samo, da nisem prepričan, da je učenje, čeprav tako navidezno deluje, glavni VZROK. :P

Lahko, da je to samo potreben, ne pa ZADOSTEN pogoj. ;)

**********************************************************************************

DRUGAČE je tema in debata zašla nekoliko v slepo ulico. :)

Ni vprašanje strahu pred AI. Navkljub temu, da zadeva morda tako izgleda.

Gre za dve DRUGI veji, ki sta povsem ločeni!

PRVA je napredovanje in povečanje (računske) moči in podatkov, ki jih bo prinesla tehnologija in njen razvoj....

DRUGO je izkoreninjenje človeške neumnosti (ali vraževerja, po domače; če hočeš!)

ALI če te vprašam drugače: Se ti dozdeva, da je generacija digitalnih domorodcev, ki je sorezmerno mlada, čeravno ne več tako zelo, bolj pametna, delavna in inteligentnejša od analogne generacije!? Ali imajo neko svojo boljšo vizijo od svojih očetov in na čem naj bi ta vizija temeljila!??
Noben človek ni otok, popolnoma sam zase; smrt slehernega človeka vzame
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.

Double_J ::

nevone je izjavil:

Sicer pa, vse dobro v novem letu vsem, ki slučajno ali namenoma zaidete v to temo. :)

o+ nevone


Naslednje novo leto si čestitamo v Protokolu.;)
Dve šivanki...

c3p0 ::

Morda smo pa že tam, protokol čaka na smrt vsakega posameznika, kjer se vse razkrije in se odločiš za nadaljnjo pot. Thomas was right.

Okapi ::

Celo dokumentarno serijo o tem snemajo, The Good Place.:))

nevone ::

Tole je iz ene druge teme, pa bom tukaj odgovorila, ker je tam stvar bolj specifična, vprašanje je pa bolj splošno.

No, nevone.

Ta debata je sprožla spet tiso o katerem smo govorili.

Ljudje se prizožujejo, da je alphaStar bil preveč superhuman in ga je treba hendikepirat.
Naslednjič ga bodo hendikepirali in bo spet zmaga, pa spet bodo našli nek razlog, da je "cheatal" pa ga bodo še bolj omejili.

Vprašanje je...ali bomo sposobni sploh vedet, če v eni točki res zmaguje z strategijo ali z nečim banalnim?

Nič ni narobe s tem, če je rešitev banalna za dani (primer) problem(a). Če je pa rešitev problema/naloge kompleksnejša, jo pa na banalen način ne bo mogel rešiti.

Sedaj si so predstavljal na RL primeru. Ali bomo lahko vedeli kaj v resnici počne in če počne pravilno?

Vse kar da željen rezultat je v osnovi pravilno. Ne vem čemu bi predpisovali neke postopke, saj ravno za to nam gre, da se najde tudi nove poti do nekih rešitev. Če so te poti banalne, ni s tem nič narobe. Morda na ta način odkrijemo celo boljšo rešitev. To je potem stvar ocene, kaj smo pravzaprav dosegli in ali je zadovoljivo ali ni.

Navidezno zgleda pravilno...ampak, ali je to zanesljivo...ali ne bo v naslednjem koraku, ko ne bomo več pozorni vse skupaj kolapsiral.
Pravim ti...naši človeški možgani niso sposobni preštudirat nekoga pametnejšega in/alli hitrejšega v istem time-frame-u.

Eno je nekaj delati v time naught-u, kar je recimo kakšna igra, drugo je pa neko resno delo. Za tega nam ni treba prehitevati časa in si lahko vzamemo čas za razmislek o rešitvi. Česar ne rabimo, je neko brezglavo hitenje.

Končalo se bo na zaupanju. Which may be 50/50 at best.

Ne bo se končalo na nepreverjenem zaupanju. 50/50 seveda pomeni, da nismo naredili nič.

o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.

nevone ::

Can AI Tell the Difference Between a Polar Bear and a Can Opener?

Tu se človek vpraša, čemu mi sami sebi ustvarjamo kreacije, ki jih je težko prepoznati oziroma razločiti od drugih.

Počasi bo čas, da nehamo reševati zanke, ki jih sami sebi postavljamo. Bo povsem zadostovalo, če rešujemo tiste, ki nam jih postavlja narava, ki pa ni tako konfuzna, kot so lahko naše kreacije.

o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.

Timurlenk ::

Okapi je izjavil:

Naše civilizacije brez učenja sploh ne bi bilo. Vse, kar ljudi dejansko loči od živali, je prav prenos informacij iz roda v roda. Z drugimi besedami, naslednji rod se uči od prejšnjega, in tako napreduje. Veliki preskoki v hitrosti napredka so povezani prav s tem prenosom informacij. Prvi veliki preskok z izumom pisave, drugi veliki preskok z izumom tiska.

Darvinistično evolucijo, značilno za druga živa bitja, smo ljudje nadgradili z veliko hitrejšo in usmerjeno "lamarkistično" evolucijo (po kateri se pridobljene lastnosti neposredno dedujejo).

Zdaj moramo samo upati, da bo naslednji preskok prišel prej, preden se civilizacija sesuje. Da ne bo spet 1500 let teme vmes. Ampak nazadovanje raziskav ipd. mi ne daje optimizma. Smo kot Rimljani, ki so pogruntali nekaj malenkosti, ki so predvsem izboljšale obstoječe, niso pa odkrili kakšnega novega polja (tiska, parnega stroja, česarkoli).
Demokracija je zdej v drugem planu, to je vendar jasno.

Zgodovina sprememb…

Okapi ::

Ko že ravno omenjaš Rimljane, propad zahodnega dela cesarstva je precej povezan prav s hitrostjo prenosa informacij, sicer ne iz roda v rod, ampak iz kraja v kraj. Informacije so potovale prepočasi, da bi lahko centralizirano uporavljali tako veliko državo, zlasti v kriznih časih.

Timurlenk ::

Vsekakor. S tem, da so bili Rimljani sposobni poslati pošto iz Rima do Britanije v 7 dneh!
Demokracija je zdej v drugem planu, to je vendar jasno.

vostok_1 ::

nevone je izjavil:

Tole je iz ene druge teme, pa bom tukaj odgovorila, ker je tam stvar bolj specifična, vprašanje je pa bolj splošno.

No, nevone.

Ta debata je sprožla spet tiso o katerem smo govorili.

Ljudje se prizožujejo, da je alphaStar bil preveč superhuman in ga je treba hendikepirat.
Naslednjič ga bodo hendikepirali in bo spet zmaga, pa spet bodo našli nek razlog, da je "cheatal" pa ga bodo še bolj omejili.

Vprašanje je...ali bomo sposobni sploh vedet, če v eni točki res zmaguje z strategijo ali z nečim banalnim?

Nič ni narobe s tem, če je rešitev banalna za dani (primer) problem(a). Če je pa rešitev problema/naloge kompleksnejša, jo pa na banalen način ne bo mogel rešiti.

Sedaj si so predstavljal na RL primeru. Ali bomo lahko vedeli kaj v resnici počne in če počne pravilno?

Vse kar da željen rezultat je v osnovi pravilno. Ne vem čemu bi predpisovali neke postopke, saj ravno za to nam gre, da se najde tudi nove poti do nekih rešitev. Če so te poti banalne, ni s tem nič narobe. Morda na ta način odkrijemo celo boljšo rešitev. To je potem stvar ocene, kaj smo pravzaprav dosegli in ali je zadovoljivo ali ni.

Navidezno zgleda pravilno...ampak, ali je to zanesljivo...ali ne bo v naslednjem koraku, ko ne bomo več pozorni vse skupaj kolapsiral.
Pravim ti...naši človeški možgani niso sposobni preštudirat nekoga pametnejšega in/alli hitrejšega v istem time-frame-u.

Eno je nekaj delati v time naught-u, kar je recimo kakšna igra, drugo je pa neko resno delo. Za tega nam ni treba prehitevati časa in si lahko vzamemo čas za razmislek o rešitvi. Česar ne rabimo, je neko brezglavo hitenje.

Končalo se bo na zaupanju. Which may be 50/50 at best.

Ne bo se končalo na nepreverjenem zaupanju. 50/50 seveda pomeni, da nismo naredili nič.

o+ nevone


Dokaj vague odgovor.


Če lahko povzamem svojo repliko...kako bomo vedeli ali gre samo za dober micro in ne strategijo.
Ne bomo, vsaj ne v danem časovnem okvirju.
To da, če dela pravilno, je lahko zgolj v temporary. Mogoče bo v naslednji fazi nekaj povsem zabluzil.
In to govorimo za take weak AI kot jih imamo sedaj.

Ko bomo delali z general AI pa je stranpoti za nekaj redov več.

Skratka...i don't buy it. In tisti primer z SC je še dodaten argument.
There will be chutes!
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21

nevone ::

kako bomo vedeli ali gre samo za dober micro in ne strategijo.


Komot bomo vedeli, ker smo dizajnirali tako igro, kot igralca igre. To je oboje umetna precej deterministična zadeva.

Poleg tega če ima igra komponento, kjer je pomemben tudi dober micro, potem je dober mikro sestavni del strategije. Ne moreš narest igro, ki ima vgrajeno micro komponento, potem pa pričakovati, da bo nekdo igral brez nje in zmagal. Saj morda je mogoče, ni pa nujno. In nenezadnje, učenje lahko natempiraš tako, da mikro upošteva, ali pa ga izločiš in iščeš samo strogo strateške rešitve. Noben od teh AI algoritmov zaenkrat ni tako odprt, da se ga ne bi dalo nekako omejiti v tem smislu, da išče namenske rešitve, sploh če veš, da je v igri več aspektov. Če pa odkrije kakšnega novega, pa tudi ni slabo.

Skratka, do tja, ker bo vse kar samo frčalo naokoli je še nekaj stopenj, preko katerih je treba iti in stvar narediti kar se da predvidljivo v smislu varnosti. Ni smiselno kar vreči puško v koruzo in reči, to ni mogoče, zagotovo bomo nekje falili. Seveda, pa so vsi pomisleki na mestu, ampak le če delujejo konstruktivno.

o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.

nevone ::

From Parkour to Surgery, Here Are the Top 10 Recent Advancements in Robotics

Atlas’s creators have admitted that the videos we see are cherry-picked from multiple attempts, many of which don’t go so well. But they say they’re meant to be inspirational and aspirational rather than an accurate picture of where robotics is today. And combined with the company’s dog-like Spot robot, they are certainly pushing boundaries.


Torej to kar vidimo, so najboljši poizkusi, ki niti niso nujno pogosti. Da vidimo zgolj take posnetke je povsem logično in razumljivo, ker ljudje itak ne razumejo, kaj pomeni razvoj takšne tehnologije. Glavno je, da razvijalci ne obupajo in iz teh primerov črpajo inspiracijo in aspiracijo za nadaljne delo.

o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.

vostok_1 ::

Robotika je druga zgodba.

Mene firbec kako bi se alphaStar izkazal v vojaške namene.
Pomojem kar solidno.
There will be chutes!
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: vostok_1 ()

nevone ::

Robotika je druga zgodba.

Ni bilo mišljeno v kontekstu, čeprav se nekateri vzorci pojavljajo povsod.

o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.

nevone ::

Seveda je z virtualnimi svetovi veliko lažje manipulirati/upravljati in so bolj fleksibilni, kot mehanski, zato je tudi cilj obvladati "mehaniko" do te mere da suportira virtualne svetove in prav nič bolj. Če je pa v virtualnem svetu res mogoče doživeti vse kar je v "mehanskem" bomo pa tudi še izvedeli.

o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.

7982884e ::

nevone je izjavil:

Can AI Tell the Difference Between a Polar Bear and a Can Opener?

Tu se človek vpraša, čemu mi sami sebi ustvarjamo kreacije, ki jih je težko prepoznati oziroma razločiti od drugih.

Počasi bo čas, da nehamo reševati zanke, ki jih sami sebi postavljamo. Bo povsem zadostovalo, če rešujemo tiste, ki nam jih postavlja narava, ki pa ni tako konfuzna, kot so lahko naše kreacije.

o+ nevone
kaksne kreacije? nevronske mreze imajo probleme pri razpoznavi umetnih in naravnih "kreacij". ni problem v nas, problem je v nevronskih mrezah. ki so v vec pogledih rdeca nit razvoja AI.

nevone ::

kaksne kreacije?

Mislim, da včasih želimo doseči to, kar nam morda sploh ni treba in samo otežuje reševanje resničnih problemov. Recimo, prepoznavanje objektov na nek način hočemo prignati preko racionalnih ali bolje potrebnih meja. Recimo, da narišemo nekega abstraktnega medveda, in potem pričakujemo, da bo sistem vse to požrl na način, kot smo si ga predstavljali, v bistvu ga pa s tem samo zmedemo. Skratka meje potiskamo preko mogočega (morda) po nepotrebnem.

nevronske mreze imajo probleme pri razpoznavi umetnih in naravnih "kreacij".

Jaz sem vseeno menenja, da naravne kreacije niso tako fuzzy, kot so lahko umetne. In po drugi strani, umetne lahko naredimo precej manj fuzzy, kot so naravne.

ni problem v nas, problem je v nevronskih mrezah. ki so v vec pogledih rdeca nit razvoja AI.

ni povsem gotovo, da so nevronske mreže zadnji stadij razvoja AI-ja.

o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.

Okapi ::

ni povsem gotovo, da so nevronske mreže zadnji stadij razvoja AI-ja.
Jaz bi rekel, da je skoraj povsem gotovo, da niso.

Double_J ::

Kako kaže singularnost 2020? Bolj slabo... pomoje je čas da si začrtamo nek nov datum.

:)
Dve šivanki...

BigWhale ::

Ni se konc! Musk ze dela na neural implantu! ;)

poweroff ::

Smo že v Matrici - samo zavedamo se ne tega.:D
sudo poweroff

nevone ::

It is about wisdom. Leto ni tako pomembno.

Sicer pa razumem, da pač želite povedati, da napoved ni pravilna. Ker avtor napovedi več ne sodeluje, jaz pa nikoli nisem gledala na to časovno napoved kot na nekaj svetega, tudi nimam namena razpredati o tem.

Lahko da boste 31.12.2020 odpirali šampanjce, da ste to vedeli, ampak to so itak vedeli skoraj vsi.

o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.

vostok_1 ::

Jz sicer se ne obremenjujem, če je ali ni bila resnična. Dejstvo pa je, da je bila napaka za nekaj redov napačna.
Trenutna state of the art kibernetika, zmore morda premikat robote s pomočjo misli, in morda prebrat targetirane misli govora.

Kar se tiče AI softverja pa smo še daleč, daleč. Pravzaprav smo bližje nuli kot pa katerikoli drugi fazi.

Dejstvo pa je, da razvoj AIja gre v napačno smer...oz. v smer katero smo se vsi bali.
Napovedi so grim at best. Catastrophic at worst.
There will be chutes!
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21

jype ::

vostok_1 je izjavil:

Dejstvo pa je, da razvoj AIja gre v napačno smer...oz. v smer katero smo se vsi bali.
Če bi zmogel razumeti te reči, ne bi pisal takšnih neumnosti. Enako velja za avtorja originalne napovedi. AI ni zapleten, le skrajno neintuitiven je za ljudi vkalupljene v evklidske vzorce.

MaCoFaCo ::

vostok_1 ::

Hardware je pravzaprav sekundarni problem.
Problem je ker softverja ne zmoremo spacati skupaj.
There will be chutes!
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21

Okapi ::

V bistvu ne vemo, kaj je večji problem, strojna ali programska oprema. Ne razumemo, kako pamet zares dela, zato bolj ali manj "tapkamo v mraku". Jaz sicer tudi sumim, da je problem v programski opremi, ker ne znamo dobro simulirati niti pameti žuželk.

BigWhale ::

Bo se kar nekaj vode preteklo preden bomo popolnoma razumeli kako delujejo mozgani in kako si v bistvu stvari zapomnimo. Tukaj ne gre samo za stevilo nevronskih povezav. Se tega ne vemo kje imamo nekatere stvari 'hardwired' v DNAju in kako potem iz tega nastanejo razlicni mozganski centri in kje imamo 'zapisano' plasticnost mozganov, ce je nek center v okvari, da drugi centri pomagajo.

Kje je sele branje in razumevanje kako deluje spomin... :)

thramos ::

A je to sploh pomembno?

AI, ki ga znamo narediti, je že bistveno pametnejši od žuželk, spomin je praktično neomejen, odpornost na napake tudi ... pač na drugačen način kot možgani.

Okapi ::

Ja, "pametnejši" je v igranju šaha. Orientacijo v prostoru imajo pa žuželke boljšo. In še marsikaj. Kar se spomina tiče, je treba s spomini tudi nekaj narediti, jih uporabiti, da postanejo koristni, in tu so že spet žuželke boljše.

Če bi znali narediti robote, ki so tako pametni kot termiti ali mravlje, recimo, bi lahko sami zidali nebotičnike, ali vrtali predore, kopali rudo ... A znamo narediti take?

BigWhale ::

AI, ki zna igrati sah ga zna igrati zato, ker smo ga naucili igrati sah. Goja pa ne zna igrati, prav tako ne zna igrati Star Crafta in se nekaj kar je izredno pomembno, ne more se niti nauciti igrati Clovek ne jezis se. Sam od sebe ne more narediti nicesar. Petletnik se lahko nauci igrati clovek ne jezi se samo z opazovanjem prijateljev.

thramos ::

Če bi bile mravlje "tako" pametne, bi že zdaj zidale nebotičnike. :))

Ja, umetna pamet je omejena - tako kot naravna. Vsaka na svojem področju. In obstajajo takšna področja, kjer umetna že drastično prekaša katerokoli naravno. Kar je vse, kar želim povedat: da edini način doseči inteligenco ni z oponašanjem delovanja človeških možganov.

Mimogrede, človeški otrok brez izdatne in dolgotrajne pomoči zunanjih inteligenc niti približno ne bo prišel do stopnje, kjer bi se lahko naučil igranja Človek ne jezi se.

BigWhale ::

Seveda ne bo prisel do igranja kar sam od sebe ampak potem, ko se bo igral bo pa mogoce pogruntal, da se namesto "Clovek ne jezi se" igra "Clovek jezi se" in si nardi cist novo igro in se z njo zabava.

poweroff ::

Mimogrede, kam pa je Thomas poniknil?
sudo poweroff

vostok_1 ::

He stood his ground in se je je odpovedal aktivnemu forumiranju.
There will be chutes!
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21

7982884e ::

se milijarda je padla v OpenAI, kar tako, od ene firme

https://www.theverge.com/2019/7/22/2070...

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: 7982884e ()
««
168 / 182
»»