delovna moč-na žarnici

Glede na to, da sprašuješ po delovni moči, te verjetno zanima energetska bilanca:
90% delovne moči se pretvori v toploto
~2,6% delovne moči se pretvori v koristno vidno svetlobo (lahko do 4%, odvisno od tega, katerega tipa je; volfram, halogen, itd...)
ostali del energije se pretvori v infrardečo in ultravijolično sevanje, ki človeku ni vidno.

Mimogrede, žarnica se obnaša kot ohmsko breme, torej je jalova komponenta moči na njej zanemarljiva.

Tudi IR sevanje je toplota, da.

Vendar to ni "enaka" toplota :)

Jaz sem pač ločil toploto, ki viša temperaturo žarilne nitke, ter toploto, ki se izseva v obliki fotonov (tako, kot svetloba). Morda je prav, da se to pove posebej.

Vendar se nekaj energije najprej pretvori v kinetično energijo delcev v kristalni strukturi nitke, nekaj pa direkt v sevanje. In ker je tudi vidna svetloba samo EM sevanje, je delež energije, direktno pretvorjene v kin. en. delcev, podan posebej.

Nekaj energije se prek konduktivnega prevajanja razširi po električnem vodniku (ki je dober toplotni prevodnik), okovu in ohišju luči. Ni vsa prenesena toplota prek IR, no way.

V končni fazi se VSA energija, ki jo prejme žička pretvori v sevanje.

S svojo izjavo si zadel bistvo, tu ni dvoma.

Ampak izjava kot taka ne drži

Nekaj energije se porabi za kemične reakcije, npr. oksidacija okova, kontaktov, vodnika. Izparevanje volframa, in potem reagiranje volframa s steklom. Oksidacija volframa z zrakom, ki ni bil izsesan iz žarnice...

hmmm...kjerkoli vprašam slišim različne odgovore...eni se omejijo samo na matematični vidik, torej kot sproščanje trenutne moči...(učbeniki,fax)p(t)=u(t)*i(t)=UI*cos(wt+phi)*cos(wt+phi)itd...drugi pravijo da je sproščanje toplote na žarnici jalova moč svetloba pa delovna..kar osebno zelo močno dvomim...vi pa pravite spet drugače...profesor pa hoče le bistvo...torej odgovor na podlagi razumevanja in analize dogajanja, ki se ga lahko ponazori z grafom...verjetno mu bom poslal email..nočem spet past ker sem bral literaturo na internetu oz. neko znanje ki ti ga pove nekdo na hodniku...

@int47
kontekst delovne moči, v sklopu harmonično vzbjanih vezjih, oet2...vem da se veliko energije sprošča v obliki toplote kot je napisal a.smith.....poslal sem tudi email asistentu in čakam na odgovor..

@Kakršno vprašanje, takšni odgovori...
ne vem kako bi drugače vprašal...napisal sem npr.žarnica....zanima me tudi za kkšne druge primere...npr.na cekularju...
hvala

>Na imaginarni komponenti impedance (torej reaktanci) se troši navidezna moč,
Na reaktanci se pretaka jalova moč. Skupaj z delovno tvori navidezno moč.

Žarnica je skoraj idealno ohmsko breme. Zaradi relativno velike upornosti pri delovni temperaturi lahko induktivnost zanemarimo (verjetno se še delno skompenzira z parazitno kapacitivnostjo).

Takole povej profesorju (če boš znal matematično izpeljati bo še bolje:
srednja vrednost usmerjenega pretoka energije (trenutnih vrednosti moči) je delovna moč.
jalova moč je čisti izmenični del pretoka energije (trenutnih vrednosti ali časovnega poteka moči).
njuna vsota je enaka navidezni moči.

bili 39...hvala...nekaj v tem smislu se pričakuje...prvi pravilni odgovore je že če mu rečeš delovna moč je povprečna moč(srednja vrednost)poleg pa še razumevanje enosmerne komponente in fouirerove analize...pošiljanje paketkov jalove energije v generatorskem režimu itd...to si morem še porihtat v glavi...na začetku sicer nisem dau vedet, ampak me zanima razprava predvsem v tej smeri...hvala, lp

Varcna zarnica predstavlja kapacitivno breme, navadna flourescentka z drusilko pa induktivno.

torej graf harmoničnega poteka moči, bi bil pač sinus ali cosinus(+fazni zamik) dvignjen za enosmerno komponento(srednja vrednost tega cosinusa al kakorkoli)...to je prvi člen pri fouireru...jalova moč pa je kaj?!?!

trenutna vrednost moči je:
s=u*i (vse v ternutnih vrednostih, torej produkt dveh sinusoid)
zadevo lahko razstaviš s pomočjo Fourierja ali s pomočjo trigonometričnih funkcij - poglej knjigo.
s=U*I*cos(fi)*(1+cos(2*w*t+2*alfau))+U*I*sin(fi)*sin(2*w*t+2*alfau)
fi=razlika med začetnim kotom napetosti in toka
alfau- začetnik kot sinusoide napetosti

Očitno je s sestavljena iz dveh sinusoid dvojne frekvence(ja, to je po fourierjevi analizi), od katerih je ena kosinusna in čisto nad časovno osjo in ima amplitudo (sinusnega dela) U*I*cos(fi) - torej ima tudi takšno srednjo vrednost. To je delovna moč. (sinusoida pa predstavlja potek te moči)
Druga sinusoida pa se vrti okrog časovne osi - njena srednja vrednost je 0, amplituda pa U*I*sin(fi) - to je jalova moč.
Vse je torej odvisno od faznega kota fi. Na ohmskem bremenu je 0 in drugi del odpade, na jalovih bremenih pa je fi > 0 in je ta prisoten.