» »

xenon-ski žarometi

xenon-ski žarometi

1
2
»

AngelOfDeath ::

@username

Tole niso nikakršni ksenonski/xenonski/plinski žarometi, to je samo pogovorno.
Uradno se imenujejo: svetlobni viri, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu. Oziroma nekaj v tem smislu.

Glede na to da ne veš kako se temu strokovno reče, si lahko mislim da nisi nič našel...


Še nekaj zate. Citat:

ksenon luči

Spoštovani!

Zanima me,
če lahko v svoje vozilo vgradim ksenon luči? Ali me lahko na tehničnih pregledih zavrnejo, ker nimam vgrajenega pranja luči in avtomackega nastavljanja luči?
Sam sem v nekem nemškem časopisu
zaslediv, če ne ispolnjuješ vseh kriterijev (pranje luči, avtomacke nastavitve luči) so take luči prepovedane.
Že v naprej se vam zahvaljujem za odgovor.
Lp-Metod

Odgovarja g. Robert Jerončič:
(Mag. Robert Jerončič je podsekretar na Direktoratu za promet v okviru Ministrstva za promet. Nanj lahko naslovite vsa vprašanja s področja homologacije vozil, homologacije delov vozil, sistemov ali opreme, posamične odobritve vozil in predelave vozil in sicer izključno za cestna vozila.)



Tako je, pravilno ste prebrali. Homologacijski predpisi zahtevajo, da morajo imeti vozila, ki imajo vgrajene "ksenonske žaromete", obvezno še napravo za čiščenje žarometov in sistem za samodejno uravnavanje višine svetlobnega snopa žarometa. Če tega ni na vozilu, taka vgradnja ni dovoljena.
edit: Slovnica

Zgodovina sprememb…

AngelOfDeath ::

Še tu maš eno kost za glodat:

Na vozilih v cestnem prometu smejo biti nameščene samo predpisane homologirane svetlobne in svetlobno-signalne naprave, ki jih ni dovoljeno zaslanjati, jim zmanjševati svetilnosti ali jim spreminjati barve oddane svetlobe.«.


UL Št. 17, 25.02.2000

PRAVILNIK
o napravah in opremi vozil v cestnem prometu

12 člen. 3 odstavek (citat je iz UL Št. 45, 29.04.2004)




Brat pa upam da znate ?
edit: Slovnica

zlobcek ::

Ja sam tukaj notri piše potem, da moras nemški pleh peljat zamenjat žarnico v nemčijo oz. k uradnemu zastopniku. Tukaj odpadejo vse žarnice, ki se prodajajo aftermarket. Ne smeš doma menjat žarnice. No saj, roko na srce, v dosti novejših tudi precej težko kaj zamenjaš, brez da bi podrl pol sprednjega dela avta.

Recimo da dam jest notri xenon, ki sveti bolj rumenkasto od zdajšnjega. Problem je potem le v balastih, ki niso del osnovne opreme avtomobila in so vgrajeni naknadno.

Dejansko xenon očitno direktno ni omenjen nikjer. Problem je potem le barva svetlobe. Oz. balasta, če se najde kakšen miličnik, ki bo zahteval da havbo odpreš. Sam imam sicer skrite enega pod računalnikom, drugega pa pod eno plastiko.

Je pa xenona čedalje več. Dejansko ima to v avtomobilu že vsak četrti. vsak drugi v običajnih lučeh brez leče.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: zlobcek ()

username ::

AngelOfDeath> Uradno se imenujejo: svetlobni viri, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu. Oziroma nekaj v tem smislu.

Glede na to da ne veš kako se temu strokovno reče, si lahko mislim da nisi nič našel...
No, ti si bolj strokoven, oziroma "nekaj v tem smislu :D
Ampak skratka, hvala, je bilo vsaj malo v pomoč. Omemba "žarometov za kratki svetlobni pramen z virom svetlobe, ki deluje po principu praznjenja v
plinu" je na strani 23 specifikacije TSV-120, kjer pa je zahtevano le pranje žarometov, ne pa avtomatska nastavitev višine.

S tem, da tudi ta celotna specifikacija ne pomeni nič, če ni nanjo reference v usteznih zakonih/predpisih o registraciji (sama po sebi ni zavezujoč pravni akt, ne more pravno kar viseti sama po sebi).

In tudi če na vprašanja o tem odgovarja "Podskretar na ministrstvu", to ne pomeni kaj dosti, če zraven pedantno ne navede, v katerem členu katerega predpisa v katerem Uradnem listu to dejansko piše.
In dostikrat pri takih odgovorih naredijo točno to - do nezavesti citirajo in se sklicujejo direktno na zakonodajo.
Če pa tega ne strorijo (in v tem primeru ni) - je pa IMO upravičen sum, da kar nekaj v tri krasne nabijajo in si izmišljujejo, da torej ne obstaja brezhibna pravna podlaga. Brez slednje pa nisi k ničemur zavezan.

Sklicevanje na nemški zakon (kjer nedvoumno piše, da moraš imeti pri xenonu pranje in avtomatsko regulacijo) je pa povsem irelevantno za avtomobile, ki se registrirajo v Sloveniji.
I've got a solution for the rainforest: napalm the lot. (Jeremy Clarkson)

AtaStrudl ::

Oj!

ce probam malo odgovorit na originalno vprasanje....

Ksenonka je v bistvu oblocnica v epruveti, in ima podobne elektricne lastnosti:

- napetost gorenja cca 80V (nekatere z zelo kratkim lokom dol do 30V)

- napetost vziga kak kV (hladen, neioniziran plin je izolator)

- negativno dinamicno upornost (vec toka, manjsa napetost - vec plazme, manjsi R) pri lampah, ki svetijo na 230V so to resevali z dusilko, T.I. "balastom"

TOREJ

- na 12 V ne bo svetila, rabis inverter za povisanje napetosti

- rabis vzigalno vezje, ki da HV impulz

- napajalni vir mora biti tipa generator konstantnega toka, na napetostnem viru zadeva eksplodira

- ne mores jih vezat paralelno, ker bi ena pobrala ves tok (lahko bi jih vezal zaporedno, ampak na trgu ni takih "balastov"

-----------------------------------------------

Kaksna pa je v resnici razlika glede porabe in svetilnosti? Ksenonka ima podoben izkoristek kot "varčne" žarnice.

Tipicna halogenka ima 55W in da od cca 1300 (klasika), do cca 1700 lumnov (navite verzije) svetlobe, pri cca 3000...3200 K barvni temperaturi. (obstajajo tudi taksne s plavkastim steklom, ki dajo 4000K)

Tipicna ksenonka ima 35w in da cca 3200 lumnov svetlobe, ce je od ugledne firme ima kakih 4100K barvo.

-----------------------------------------------

Videnje:

rec da enostavno vec svetlobe, zato se bolje vidi....

plavkasta barva pa je v resnici SLABA kar se tega tice.... najbolj se sipa na delcih in v ocesu, očesna leča ima pri plavi največje aberacije,in tudi obcutljivost ocesa je manjsa za plavo.

Kdor ne verjame, naj zalaufa Gimp ali pa Photoshop in si na crno podlago napse tri napise, enega rdečega (r=255,g=0,b=0), enega zelenega (r=0,g=255,b=0) in enega plavega (r=0,g=0,b=255), z isto velikostjo črk, potem pa naj se počasi oddaljuje od zaslona in opazuje, keterega napisa najprej ne bo mogel prebrati.

Boljsa je sicer reprodukcija barv (zato tudi foto flesi delajo na ksenon), ampak to v prometu ni ravno pomembno, sicer ne bi nikjer uporabljali natrijevih luci za cestno razsvetljavo...

LP!

Dr_M ::

Odlicno napisano :))
The reason why most of society hates conservatives and
loves liberals is because conservatives hurt you with
the truth and liberals comfort you with lies.

T0RN4D0 ::

Mimogrede, nima vsak četrti ksenonk. Tud vsak deseti dvomim da jih ma. (se najde kak kandidat z modrimi žarnicami za 10€ ampak to nima neke veze)...
(\__/) This is Bunny. Copy and paste bunny
(='.'=) into your signature to help him gain
(")_(") world domination.

OZZY ::

Pa še dve kosti da vržem:
1. Pri xenonu s časom tudi pada svetilnost ampak še vedno ostane dosti višja od halogenk.
2. Poraba bencina je pri xenonkah 1dcl manj na 100km (nemški test). Se pravi, da s tem prispevaš tudi k manjši onesnaženosti. Še bolje pa je, če imaš dnevne luči z led diodam, saj je poraba nižja še za dober deci. Le kok L na mesec maj bi to blo če bi jih vsi imeli...
Go with the flow.

bili_39 ::

AtaStrudl...

plavkasta barva pa je v resnici SLABA kar se tega tice.... najbolj se sipa na delcih in v ocesu, očesna leča ima pri plavi največje aberacije,in tudi obcutljivost ocesa je manjsa za plavo


Skoraj prav. Pozabljaš, da ponoči deluje oko v mezopskem načinu - nekje med temo in svetlim. Primer, ki ga navajaš za potrditev je za svetle razmere. Bolj, ko je temno, bolj se občutljivost očesa pomika proti modri svetlobi - v temi rdeče prve ne vidimo več.

Dejanske razmere na cesti so seveda vedno nekje vmes in pri velikih svetlostih pridemo do paradoksa:
xenonke, ki dajejo največ svetlobe (max. občutljivost proti rumeni) svetijo z večjim deležem modre. Voznik, ki pripelje nasproti in je adaptiran bolj na temno (z običajnimi lučmi) naenkrat dobi močen impulz bolj modre svetlobe, na katero je najbolj občutljiv. Ta impulz v kratkem času adaptira vidni sistem na višje vrednosti svetlosti, nato pa pride spet v običajne razmere (temo) in je nekaj časa skoraj slep.

Govorim o xenonkah v neoriginalnih žarometih. Zato je tako pomembno čimmanjše sipanje na steklu žarometa in pravilna višina.

Phoebus ::

1 dcl manj na 100km, to je pa smešno :)
Mogoče pri 1.1 mlinčku, ki mu klima dvigne porabo za tri litre in mašini umre pol konjev :)

T0RN4D0 ::

Ne verjamem da je poraba 1dcl manjša zaradi neonk. :) Lahko kakšen kredibilen link dobimo, prosim?
(\__/) This is Bunny. Copy and paste bunny
(='.'=) into your signature to help him gain
(")_(") world domination.

Matko ::

Poraba se zmanjša za 40W (2*35W namesto 2*55W).
Iz W v litre na sekundo se preračuna preko kalorične vrednosti in izkoristka (motorja in alternatorja)

Koliko to nanese na 100km je seveda odvisno od povprečne hitrosti.

Naj izračuna kdo, ki se mu da ;)

Azrael ::

Vse cifre o gorivih iz 4. izdaje Končarjevega priročnika.

Bencin ali plinsko olje (nafta po domače) ima ~42MJ/kg

1kWh ima 3.6MJ (1J = 1Ws)

V kg goriva je tako 11.67kWh

Če ima vozilo povprečno hitrost 50km/h za 100km rabi 2h (pri tej hitrostih so upori še relativno majhni).

40W x 2h = 80Wh = 0,08kWh

Izkoristek alternatorja je 0.8 , motorja 0.2 (namenoma zelo nizke cifre) = 0.16

Torej rabimo iz goriva dobiti 0.5kWh

Teh 0.5kWh pa vsebuje 0.043kg goriva

Če je gostota goriva 0.75kg/l je to 0.032l ali dobrih 3x manj, kot trdi tista trditev o prihranku.

Toda za točen izračun, bi bilo nujno upoštevatio še mnogo drugih parametrov. Za začetek niti izkorstki motorja in alternatorja niso konstantna. Vendar vseeno menim, da so cifre prihranka goriva pri uporabi HID, pretirane.
Nekoč je bil Slo-tech.

AtaStrudl ::

Bill39,

ce gres gledat fotopsko in skotopsko krivuljo, bos videl, da je premik maksimuma (in tezisca krivulje) zelo majhen (palcke uporabljajo isti obcutljiv pigment kot "zeleni" cepki, ki v fotopskem rezimu prispevajo vecino obcutlivosti), tako da plava tudi za v mraku gledat ni kaj prida, ker premik obcutljivostne krivulje nic ne popravi aberacij in sipanja,

Da v mraku, ko izginejo barve, vidimo "plavkasto" je cisto subjektivno... najbrz zato, ker je bila pred umetnimi svetili vir svetlobe v mraku plava sipana svetloba neba po soncnem zahodu?

Sicer pa poskusa z monitorjem ni tezko ponoviti v temni sobi, s svetlobo na monitorju na minimum (in 10 minut, da se oci "privadijo").

LP!

OZZY ::

Jazs em gledal tiste teste na eni nemški avto strani, kjer so testiral to..mislim pa da mi je nekdo tudi omenil, da je blo v eni motoreviji objavljen tudi nek podoben test. O rezultatih se da debatirat ampak kot sem rekel..sem samo vrgel kost.
Go with the flow.

bili_39 ::

ce gres gledat fotopsko in skotopsko krivuljo, bos videl, da je premik maksimuma (in tezisca krivulje) zelo majhen (palcke uporabljajo isti obcutljiv pigment kot "zeleni" cepki, ki v fotopskem rezimu prispevajo vecino obcutlivosti), tako da plava tudi za v mraku gledat ni kaj prida, ker premik obcutljivostne krivulje nic ne popravi aberacij in sipanja,


Za modri del spektra me ne zanima premik maksimuma (ki je še vedno v zelenem področju (505 nm), ampak prirast občutljivosti na modri del spektra, ki naraste za 4 pa do 10 krat nekako.

Za tvoj poskus pa opazuj posamezno barvo posebaj. Nikakor vse skupaj. In poskrbi, da bo svetlost ekrana pod 0,3 cd/m^2

Sipanje pri modri je močno, boš pa verjetno opazil zanimivost pri pomanjkanju modrega spektra. Čeprav dvomim, da boš s svetlostmi prišel dovolj nizko.

edit: Da v mraku, ko izginejo barve, vidimo "plavkasto" je cisto subjektivno... najbrz zato, ker je bila pred umetnimi svetili vir svetlobe v mraku plava sipana svetloba neba po soncnem zahodu

Ja, vsaka barva je pavzaprav subjektivna. Čeprav statistično dovolj podkrepljena, da jih lahko povežeš s kakšnim izračunljivim barvnim prostorom. Mesečina je kriva za to maksimalno občutljivost v tem delu spektra. Barvna temeratura je pošteno nad 6000K - kar gre po koordinatah proti modri barvi - zato moder odtenek.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: bili_39 ()

AtaStrudl ::

ja, LCDji so za ta poskus cisto neuporabni, ker lampa zadaj sveti konstantno, LCD panel pa ne more pozret toliko svetlobe.
Najboljse so prastare flase, kjer svetlobo reguliras se z mehanskimi potenciometri, tiste lahko cisto zatemnis (pomaga tudi kontrast do daske). Lahko bitudi napise naredil z (10,0,0) namesto (255,0,0) itd.

Za primerjavo halogen-ksenon bi najbrz moral narediti barvi (10,10,0) in (10,10,10) ali kaj takega...

0.3 cd/m2 bi se ravno se dalo izmerit z dobrim fotoaparatom, ce bi ves zaslon pobarval z merjeno barvo.. EV1 (1sec f2 100asa) je 0.25 cd/m2

Bom sel se enkrat probat, se mi se nekje vala ena 14'
flasa...

LP!
1
2
»


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

menjava žarometov

Oddelek: Na cesti
327103 (656) gasparinni
»

Led h7 v avtu (strani: 1 2 )

Oddelek: Elektrotehnika in elektronika
7115708 (13826) tomaz-
»

XENON HID KIT za avto (strani: 1 2 )

Oddelek: Na cesti
5816609 (15177) Clubraider
»

Xenon za Kia Pro Ceed

Oddelek: Na cesti
214309 (3618) K3kec
»

Bele žarnice na avtomobilu (strani: 1 2 )

Oddelek: Na cesti
7013897 (12267) Olórin

Več podobnih tem