xenon-ski žarometi

@username

Tole niso nikakršni ksenonski/xenonski/plinski žarometi, to je samo pogovorno.
Uradno se imenujejo: svetlobni viri, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu. Oziroma nekaj v tem smislu.

Glede na to da ne veš kako se temu strokovno reče, si lahko mislim da nisi nič našel...


Še nekaj zate. Citat:

ksenon luči

Spoštovani!

Zanima me,
če lahko v svoje vozilo vgradim ksenon luči? Ali me lahko na tehničnih pregledih zavrnejo, ker nimam vgrajenega pranja luči in avtomackega nastavljanja luči?
Sam sem v nekem nemškem časopisu
zaslediv, če ne ispolnjuješ vseh kriterijev (pranje luči, avtomacke nastavitve luči) so take luči prepovedane.
Že v naprej se vam zahvaljujem za odgovor.
Lp-Metod

Odgovarja g. Robert Jerončič:
(Mag. Robert Jerončič je podsekretar na Direktoratu za promet v okviru Ministrstva za promet. Nanj lahko naslovite vsa vprašanja s področja homologacije vozil, homologacije delov vozil, sistemov ali opreme, posamične odobritve vozil in predelave vozil in sicer izključno za cestna vozila.)



Tako je, pravilno ste prebrali. Homologacijski predpisi zahtevajo, da morajo imeti vozila, ki imajo vgrajene "ksenonske žaromete", obvezno še napravo za čiščenje žarometov in sistem za samodejno uravnavanje višine svetlobnega snopa žarometa. Če tega ni na vozilu, taka vgradnja ni dovoljena.

Ja sam tukaj notri piše potem, da moras nemški pleh peljat zamenjat žarnico v nemčijo oz. k uradnemu zastopniku. Tukaj odpadejo vse žarnice, ki se prodajajo aftermarket. Ne smeš doma menjat žarnice. No saj, roko na srce, v dosti novejših tudi precej težko kaj zamenjaš, brez da bi podrl pol sprednjega dela avta.

Recimo da dam jest notri xenon, ki sveti bolj rumenkasto od zdajšnjega. Problem je potem le v balastih, ki niso del osnovne opreme avtomobila in so vgrajeni naknadno.

Dejansko xenon očitno direktno ni omenjen nikjer. Problem je potem le barva svetlobe. Oz. balasta, če se najde kakšen miličnik, ki bo zahteval da havbo odpreš. Sam imam sicer skrite enega pod računalnikom, drugega pa pod eno plastiko.

Je pa xenona čedalje več. Dejansko ima to v avtomobilu že vsak četrti. vsak drugi v običajnih lučeh brez leče.

Oj!

ce probam malo odgovorit na originalno vprasanje....

Ksenonka je v bistvu oblocnica v epruveti, in ima podobne elektricne lastnosti:

- napetost gorenja cca 80V (nekatere z zelo kratkim lokom dol do 30V)

- napetost vziga kak kV (hladen, neioniziran plin je izolator)

- negativno dinamicno upornost (vec toka, manjsa napetost - vec plazme, manjsi R) pri lampah, ki svetijo na 230V so to resevali z dusilko, T.I. "balastom"

TOREJ

- na 12 V ne bo svetila, rabis inverter za povisanje napetosti

- rabis vzigalno vezje, ki da HV impulz

- napajalni vir mora biti tipa generator konstantnega toka, na napetostnem viru zadeva eksplodira

- ne mores jih vezat paralelno, ker bi ena pobrala ves tok (lahko bi jih vezal zaporedno, ampak na trgu ni takih "balastov"

-----------------------------------------------

Kaksna pa je v resnici razlika glede porabe in svetilnosti? Ksenonka ima podoben izkoristek kot "varčne" žarnice.

Tipicna halogenka ima 55W in da od cca 1300 (klasika), do cca 1700 lumnov (navite verzije) svetlobe, pri cca 3000...3200 K barvni temperaturi. (obstajajo tudi taksne s plavkastim steklom, ki dajo 4000K)

Tipicna ksenonka ima 35w in da cca 3200 lumnov svetlobe, ce je od ugledne firme ima kakih 4100K barvo.

-----------------------------------------------

Videnje:

rec da enostavno vec svetlobe, zato se bolje vidi....

plavkasta barva pa je v resnici SLABA kar se tega tice.... najbolj se sipa na delcih in v ocesu, očesna leča ima pri plavi največje aberacije,in tudi obcutljivost ocesa je manjsa za plavo.

Kdor ne verjame, naj zalaufa Gimp ali pa Photoshop in si na crno podlago napse tri napise, enega rdečega (r=255,g=0,b=0), enega zelenega (r=0,g=255,b=0) in enega plavega (r=0,g=0,b=255), z isto velikostjo črk, potem pa naj se počasi oddaljuje od zaslona in opazuje, keterega napisa najprej ne bo mogel prebrati.

Boljsa je sicer reprodukcija barv (zato tudi foto flesi delajo na ksenon), ampak to v prometu ni ravno pomembno, sicer ne bi nikjer uporabljali natrijevih luci za cestno razsvetljavo...

LP!

Mimogrede, nima vsak četrti ksenonk. Tud vsak deseti dvomim da jih ma. (se najde kak kandidat z modrimi žarnicami za 10€ ampak to nima neke veze)...

AtaStrudl...

plavkasta barva pa je v resnici SLABA kar se tega tice.... najbolj se sipa na delcih in v ocesu, očesna leča ima pri plavi največje aberacije,in tudi obcutljivost ocesa je manjsa za plavo

Skoraj prav. Pozabljaš, da ponoči deluje oko v mezopskem načinu - nekje med temo in svetlim. Primer, ki ga navajaš za potrditev je za svetle razmere. Bolj, ko je temno, bolj se občutljivost očesa pomika proti modri svetlobi - v temi rdeče prve ne vidimo več.

Dejanske razmere na cesti so seveda vedno nekje vmes in pri velikih svetlostih pridemo do paradoksa:
xenonke, ki dajejo največ svetlobe (max. občutljivost proti rumeni) svetijo z večjim deležem modre. Voznik, ki pripelje nasproti in je adaptiran bolj na temno (z običajnimi lučmi) naenkrat dobi močen impulz bolj modre svetlobe, na katero je najbolj občutljiv. Ta impulz v kratkem času adaptira vidni sistem na višje vrednosti svetlosti, nato pa pride spet v običajne razmere (temo) in je nekaj časa skoraj slep.

Govorim o xenonkah v neoriginalnih žarometih. Zato je tako pomembno čimmanjše sipanje na steklu žarometa in pravilna višina.

Ne verjamem da je poraba 1dcl manjša zaradi neonk. :) Lahko kakšen kredibilen link dobimo, prosim?

Vse cifre o gorivih iz 4. izdaje Končarjevega priročnika.

Bencin ali plinsko olje (nafta po domače) ima ~42MJ/kg

1kWh ima 3.6MJ (1J = 1Ws)

V kg goriva je tako 11.67kWh

Če ima vozilo povprečno hitrost 50km/h za 100km rabi 2h (pri tej hitrostih so upori še relativno majhni).

40W x 2h = 80Wh = 0,08kWh

Izkoristek alternatorja je 0.8 , motorja 0.2 (namenoma zelo nizke cifre) = 0.16

Torej rabimo iz goriva dobiti 0.5kWh

Teh 0.5kWh pa vsebuje 0.043kg goriva

Če je gostota goriva 0.75kg/l je to 0.032l ali dobrih 3x manj, kot trdi tista trditev o prihranku.

Toda za točen izračun, bi bilo nujno upoštevatio še mnogo drugih parametrov. Za začetek niti izkorstki motorja in alternatorja niso konstantna. Vendar vseeno menim, da so cifre prihranka goriva pri uporabi HID, pretirane.

Jazs em gledal tiste teste na eni nemški avto strani, kjer so testiral to..mislim pa da mi je nekdo tudi omenil, da je blo v eni motoreviji objavljen tudi nek podoben test. O rezultatih se da debatirat ampak kot sem rekel..sem samo vrgel kost.

ja, LCDji so za ta poskus cisto neuporabni, ker lampa zadaj sveti konstantno, LCD panel pa ne more pozret toliko svetlobe.
Najboljse so prastare flase, kjer svetlobo reguliras se z mehanskimi potenciometri, tiste lahko cisto zatemnis (pomaga tudi kontrast do daske). Lahko bitudi napise naredil z (10,0,0) namesto (255,0,0) itd.

Za primerjavo halogen-ksenon bi najbrz moral narediti barvi (10,10,0) in (10,10,10) ali kaj takega...

0.3 cd/m2 bi se ravno se dalo izmerit z dobrim fotoaparatom, ce bi ves zaslon pobarval z merjeno barvo.. EV1 (1sec f2 100asa) je 0.25 cd/m2

Bom sel se enkrat probat, se mi se nekje vala ena 14'
flasa...

LP!