Novice » Znanost in tehnologija » Nov najhitrejši superračunalnik v Sloveniji
Loki ::
TI je v bistvu mini-litostroj, manjse moci turbin imajo, drugace pa bolj ali manj ista zadeva.
I left my wallet in El Segundo
Thomas ::
Enostavno povedano.
ŽELIM, da TI naredi kaj pametnega s to pridobitvijo, ker lahko.
ŽELIM, da TI naredi kaj pametnega s to pridobitvijo, ker lahko.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
driver_x ::
@lsc-adria: ali je porazdelitev procesov med posamezna jedra narejena že na nivoju operacijskega sistema ali mora za to poskrbeti aplikacija sama, oziroma ali je celoten sistem za aplikacijo viden kot računalnik z 2k jedri ali kako drugače?
jype ::
Praviloma se na takih clustrih uporablja orodja za paralelno računanje (recimo MPI je en tak osnoven in že precej star API za talanje nalog posameznim procesorjem) - operacijski sistem seveda lahko procese raztala po procesorjih, vendar mora aplikacija (poleg tega, da jo sestavlja več procesov, očitno) vseeno biti sposobna režije, s katero izkoristi računsko moč več procesorjev.
Operacijski sistemi (danes še) ne zmorejo drobiti programja na koščke, ki bi jih lahko avtomatično paralelizirali.
Operacijski sistemi (danes še) ne zmorejo drobiti programja na koščke, ki bi jih lahko avtomatično paralelizirali.
nietka ::
Malce bom offtopic, ampak tole moramo razcistiti:
IBM 360 je sistem iz 60-tih let, ki bi pomenil konec predavanj in vsega ostalega dogajanja v Kiberpipi (aka pomanjkanje prostora - http://images.google.si/images?q=ibm+360). Prav tako ne vem, kje hudirja naj bi ga dobili?? :)
In ja, v muzeju imamo S/390, G4. Muzejski IBM S/390, bila je objavljena tudi novica na Slo-techu o predavanju - http://slo-tech.com/script/forum/izpisitemo.php?threadID=258236
IBM 390 pa se lahko nanasa tudi na ThinkPad-a, ki pa nima s to temo prav zares nobene zveze.
Ce bi obiskali predavanji na temo superračunalnikov in se morda pozanimali o teh večjih sistemih, tudi ne bi pisali takih traparij, kot so primerjave s PCji ...
> To je pač forum na katerem se eni vseznalci radi vpikujejo vsepovsod.
Poleg tega pa ima tale forum še to prednost, da se tudi neznalci radi vpikujejo vsepovsod. Celo taki neznalci, ki ne poznajo razlike med sistemi IBM 360 in IBM 390.
IBM 360 je sistem iz 60-tih let, ki bi pomenil konec predavanj in vsega ostalega dogajanja v Kiberpipi (aka pomanjkanje prostora - http://images.google.si/images?q=ibm+360). Prav tako ne vem, kje hudirja naj bi ga dobili?? :)
In ja, v muzeju imamo S/390, G4. Muzejski IBM S/390, bila je objavljena tudi novica na Slo-techu o predavanju - http://slo-tech.com/script/forum/izpisitemo.php?threadID=258236
IBM 390 pa se lahko nanasa tudi na ThinkPad-a, ki pa nima s to temo prav zares nobene zveze.
Ce bi obiskali predavanji na temo superračunalnikov in se morda pozanimali o teh večjih sistemih, tudi ne bi pisali takih traparij, kot so primerjave s PCji ...
Great warrior? Wars not make one great.
driver_x ::
Prej sem bil premalo natančen. Zanimalo me je tole, ali se pri običajni _večnitni_ aplikaciji, lahko vaka nit izvaja na svojem procesorju (kakor se npr. že sedaj lahko 2 ali 4 niti) ali je potrebno še kaj drugega?
Thomas ::
Mate res ene stare gare, ki nosijo oznako 390.
Prava figa, o tem tukaj NI debata, kvečjemu o kakšnem novem 390, če že.
Prava figa, o tem tukaj NI debata, kvečjemu o kakšnem novem 390, če že.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
jype ::
Pri običajni večnitni aplikaciji se seveda niti brez težav razporedijo na več procesorjev (če te niti ne zaklepajo virov tako, da bi si to med seboj preprečevale), vendar to velja za simetrične računalnike z majhnim številom procesorjev - ko število procesorjev narašča, postane vodilo za dostop do skupnega pomnilnika ozko grlo, ki v praksi onemogoči hitrejše vzporedno izvajanje niti kot na računalniku z "ravno prav" jedri, da pomnilniško vodilo še ni zasičeno.
Računalnik iz novice bi bil najverjetneje NUMA arhitekture, če bi TI potreboval tipični grid cluster (takih se danes ogromno proda in se na njih običajno poganja kakšne oraclove aplikacijske strežnike in podobno šaro, ki se lahko razpase po poljubnem številu procesorjev), ker pa procesorji pri njihovih izračunih zelo tesno sodelujejo (in si izmenjajo ogromno podatkov) je reč skupaj zlepljena z infinibandom (ali potencialno myrinet, o katerem je govoril pegasus_), ki je vodilo, narejeno prav z namenom, da kar se da zmanjša latenco (ker sicer procesorji večino časa čakajo na komunikacijo).
Računalnik iz novice bi bil najverjetneje NUMA arhitekture, če bi TI potreboval tipični grid cluster (takih se danes ogromno proda in se na njih običajno poganja kakšne oraclove aplikacijske strežnike in podobno šaro, ki se lahko razpase po poljubnem številu procesorjev), ker pa procesorji pri njihovih izračunih zelo tesno sodelujejo (in si izmenjajo ogromno podatkov) je reč skupaj zlepljena z infinibandom (ali potencialno myrinet, o katerem je govoril pegasus_), ki je vodilo, narejeno prav z namenom, da kar se da zmanjša latenco (ker sicer procesorji večino časa čakajo na komunikacijo).
nietka ::
Mimogrede, se o porabi teh sistemov. Nisem nek strokovnjak, a vseeno. S/390 (brez diskovnih polj in ostale preiferije, seveda) ima porabo pod 6 kW. Ni vec hladne vojne, ko je bilo vseeno, koliko porabi masina, samo da je najhitrejsa in najboljsa. Kupci teh masin ne zelijo bankrotirat zaradi racunov elektrike, in izdelovalci teh sistemov se tega zavedajo.
Thomas: tvoja nesramna opazka je resnicno nepotrebna. S/390 je obsolete, res je, nadomestila ga je Z serija, 64 bitna. Zelela sem samo razjasniti, o katerih sistemih je bilo govora.
Thomas: tvoja nesramna opazka je resnicno nepotrebna. S/390 je obsolete, res je, nadomestila ga je Z serija, 64 bitna. Zelela sem samo razjasniti, o katerih sistemih je bilo govora.
Great warrior? Wars not make one great.
Thomas ::
nietka,
In 1999, IBM released a new generation of S/390.
LAHKO bi imeli tudi tega, ampak je že precej out, prav tako. Niti ni tema. Morda 3090.
In 1999, IBM released a new generation of S/390.
LAHKO bi imeli tudi tega, ampak je že precej out, prav tako. Niti ni tema. Morda 3090.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
nietka ::
Ce ni tema, zakaj odgovarjas? In ne - lahko bi imeli tudi tega, imamo S/390, G4 kar pomeni Generation 4. Letnik 1997. Vsaj ohisje ;) Leta 99 je bila izdana zadnja generacija te serije, 6, ja. IN? 3090 pa je bila mislim da oznaka za s/370, ki ga prav tako vec kot ocitno nimamo kam dat, niti kje dobiti. :)
Great warrior? Wars not make one great.
Daedalus ::
Pol sem mel le prav ono o "vseznalcih." Zdaj pa mi je žal, da nisem še enkrat preveril svoje "zmote."
Man is condemned to be free; because once thrown into the world,
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]
Thomas ::
Ne si preveč mislit, če jaz ne vem, kakšne preklete gare imate v tistem kiberpipa muzeju. Itak da je vseeno.
Kar se tiče tegale klastra za Turboinštitut, to je zanimiva reč. Sploh če bodo zevoluiral kakšno turbino, boljšo od sedanjih. To je ultimate vprašanje.
Boste? Jo mislite inteligentno zdizajnirat?
Kar se tiče tegale klastra za Turboinštitut, to je zanimiva reč. Sploh če bodo zevoluiral kakšno turbino, boljšo od sedanjih. To je ultimate vprašanje.
Boste? Jo mislite inteligentno zdizajnirat?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
sidd ::
Pri teh biznisih je ponavadi denar čas. Torej hitreje imaš nek rezultat, bolje je. Pa še v istem času lahko zračunaš boljši/natančnejši model.
Eni pa prave doktorate zraven delate o tej zadevi. In ker se bo računski čas zelo zmanjšal, oziroma bodo lahko računali kompleksnejše modele, se stvar že splača. Ali pa že napsloh da imajo toliko dela da so pod mus morali v to investicijo.
Vso srečo, pa veliko poslovnega uspeha še dalje
Eni pa prave doktorate zraven delate o tej zadevi. In ker se bo računski čas zelo zmanjšal, oziroma bodo lahko računali kompleksnejše modele, se stvar že splača. Ali pa že napsloh da imajo toliko dela da so pod mus morali v to investicijo.
Vso srečo, pa veliko poslovnega uspeha še dalje
no idea for signature
signed
I
signed
I
nietka ::
No, Thomas, obnasaj se prosim svojim letom primerno in se malce lepse izrazej. Ce je tebi vseeno, se ne pomeni, da je meni. Ne pogovarjas se z predadolescentnim mulcem.
Great warrior? Wars not make one great.
Thomas ::
Ti bom povedal še enkrat povsem naravnost.
Dol mi visi za kiberpipin muzejski s/390. Tudi za vse mašine, ki so po drugih muzejih.
Vsaj v kontekstu TE teme.
Tukaj imamo nekaj potencialno silno pomembnega. Klaster 1000 ali več procesorjev, ki bodo (upam) delali simulacije in kalkulacije za nove in izboljšane turbine, ki bodo dajale več energije, kot ga dajejo sedanje. Ki pa so tudi boljše od prejšnjih, saj so bile izboljšane z uporabo računalnikov in kalkulatorjev. Dedkove turbine so bile narejene še na rehenšibar.
Zdaj smo pa pred takorekoč zgodovinsko priložnostjo, da uporabimo veliko computinga za novo generacijo "vodnih mlinov". Mogoče tudi parnih, zadeve ne poznam do podrobnosti.
Če bi se pa rada pogovarjala o s360, s370, s390, s3090 ... pa LAHKO odpreš frišno temo. Tlele IMO smetiš.
Prav tako mislim da smeti Dedalus s tem, ko hoče na hitro odpraviti moje vpikovanje v to, zakaj naj bi šparali pri elektriki pri čem, kar nam bo kvečjemu več elektrike zagotovilo. Kje je tukaj kleč, še vedno sprašujem. Pa bili iz TI užaljeni ali ne, me nič ne briga.
Sicer si pa preberi siddov post, nietka. In se pomiri.
Dol mi visi za kiberpipin muzejski s/390. Tudi za vse mašine, ki so po drugih muzejih.
Vsaj v kontekstu TE teme.
Tukaj imamo nekaj potencialno silno pomembnega. Klaster 1000 ali več procesorjev, ki bodo (upam) delali simulacije in kalkulacije za nove in izboljšane turbine, ki bodo dajale več energije, kot ga dajejo sedanje. Ki pa so tudi boljše od prejšnjih, saj so bile izboljšane z uporabo računalnikov in kalkulatorjev. Dedkove turbine so bile narejene še na rehenšibar.
Zdaj smo pa pred takorekoč zgodovinsko priložnostjo, da uporabimo veliko computinga za novo generacijo "vodnih mlinov". Mogoče tudi parnih, zadeve ne poznam do podrobnosti.
Če bi se pa rada pogovarjala o s360, s370, s390, s3090 ... pa LAHKO odpreš frišno temo. Tlele IMO smetiš.
Prav tako mislim da smeti Dedalus s tem, ko hoče na hitro odpraviti moje vpikovanje v to, zakaj naj bi šparali pri elektriki pri čem, kar nam bo kvečjemu več elektrike zagotovilo. Kje je tukaj kleč, še vedno sprašujem. Pa bili iz TI užaljeni ali ne, me nič ne briga.
Sicer si pa preberi siddov post, nietka. In se pomiri.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
Kakšen economy?
Če lahko izboljšam Peltonovo turbino za 1%, da bo dala kakšnih 50 milijonov kilovatnih ur več, oziroma 1000 njene vrste 50 milijard kWh več v svoji življenski dobi ... kar pomeni milijarde € med brati, mi verjetno ni treba gledat na vsak fičnik.
Če pa vseeno moram, je pa nekaj čudnega tule.
Mislim, mate pač smolo, da prijavljate manjko ravno tistega resourcea, ki naj bi ga tu obilno proizvajali.
Če lahko izboljšam Peltonovo turbino za 1%, da bo dala kakšnih 50 milijonov kilovatnih ur več, oziroma 1000 njene vrste 50 milijard kWh več v svoji življenski dobi ... kar pomeni milijarde € med brati, mi verjetno ni treba gledat na vsak fičnik.
Če pa vseeno moram, je pa nekaj čudnega tule.
Mislim, mate pač smolo, da prijavljate manjko ravno tistega resourcea, ki naj bi ga tu obilno proizvajali.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
To je nekako tako, kot da bi vrtalci za nafto varčevali z dolžino vrtalnih cevi. Da iz varčevalnih razlogov ne morejo vrtat tako globoko, kot bi bilo fino.
Boljš koj dol zapret, kot take fore se it in jih imenovati "economy".
Boljš koj dol zapret, kot take fore se it in jih imenovati "economy".
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Daedalus ::
Vprašanje je, če TI od one 1% izboljšane turbine tolko profitira, da se jim za to splača zagonit 100% več za štrom.
Definitivno ekonomska računica, smartass.
p.s. vrtalci nafte imajo od vrtine neposredno korist. TI ne bo neposredno profitiral od 1% boljše turbine za naročnika. Bo kr naročnik kalkulacije samemu sebi znižal strošek proizvodnje električne energije in jo obenem še naprej prodajal po max možni ceni.
Definitivno ekonomska računica, smartass.
p.s. vrtalci nafte imajo od vrtine neposredno korist. TI ne bo neposredno profitiral od 1% boljše turbine za naročnika. Bo kr naročnik kalkulacije samemu sebi znižal strošek proizvodnje električne energije in jo obenem še naprej prodajal po max možni ceni.
Man is condemned to be free; because once thrown into the world,
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]
jype ::
Thomas> Če lahko izboljšam Peltonovo turbino za 1%, da bo dala kakšnih 50 milijonov kilovatnih ur več, oziroma 1000 njene vrste 50 milijard kWh več v svoji življenski dobi ... kar pomeni milijarde € med brati, mi verjetno ni treba gledat na vsak fičnik.
Če ti bo kdo za turbino (ali pa samo izboljšani načrt zanjo) plačal toliko...
Ma, nima smisla. Ne razumeš.
Če ti bo kdo za turbino (ali pa samo izboljšani načrt zanjo) plačal toliko...
Ma, nima smisla. Ne razumeš.
Thomas ::
Vidva ne razumeta. Vidva.
Če NI denarja za štrom za klaster, pomeni da je nekaj čudno. Ker če ti ne moreš prodati bistveno boljše (1%) turbine Litostroju ... za milijon ali več €, da bi si zlahka plačal štrom ... potem je to zelo čudno.
Razen, če je ne morš narest. Ampak zakaj ti potem bo klaster?
Če NI denarja za štrom za klaster, pomeni da je nekaj čudno. Ker če ti ne moreš prodati bistveno boljše (1%) turbine Litostroju ... za milijon ali več €, da bi si zlahka plačal štrom ... potem je to zelo čudno.
Razen, če je ne morš narest. Ampak zakaj ti potem bo klaster?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
jype ::
Thomas> Če NI denarja za štrom za klaster, pomeni da je nekaj čudno.
Denar je, tudi če ga imaš, smotrno porabiti za kaj, kjer bo od njega večji učinek. Smo ti že desetkrat povedali, da bistveno potratnejši računalnik ni bistveno zmogljivejši, je pa bistveno dražji (ne le zaradi stroškov napajanja, temveč še vrste ostalih stroškov). Pa ga mogoče nimaš toliko za porabit.
Denar je, tudi če ga imaš, smotrno porabiti za kaj, kjer bo od njega večji učinek. Smo ti že desetkrat povedali, da bistveno potratnejši računalnik ni bistveno zmogljivejši, je pa bistveno dražji (ne le zaradi stroškov napajanja, temveč še vrste ostalih stroškov). Pa ga mogoče nimaš toliko za porabit.
pirat ::
Fantje, (kot običajno) Thomas ima prav...
Thomas razmišlja v tej smeri: Recimo, da običajna, varčnejša mašina porabi v 1 letu za 50.000 EUR elektrike in v tem času opravi vse potrebne kalkulacije za izboljšanje turbine, ki bo zaradi tega proizvedla 1% električne energije in posledično prinesla letno 1 mio EUR dodatnega prihodka iz naslova dodatno prodane električne energije.
Močnejša in energetsko bolj potratna mašina bo porabila npr.5 več elektrike (torej za 250.000 EUR) in bo le 30% hitrejša - izračun bo torej opravila v dobrih 8 mesecih.... torej štiri mesece prej, vendar za občutno dražjo ceno....
Ker bo izračun vendarle opravljen štiri mesece prej, bomo lahko štiri mesece prej postavili tisto novo izboljšano turbino, ki nam bo prinesla dodaten mio EUR na letnem nivoju letno - v štirih mesecih do izteka prvega leta, ko v prvem primeru ne bi ustvarjali nobenega prihodka pa to pomeni, da nam že prinese dodatnih 333.000 EUR prihodka.... še preden bi turbina iz prvega primera zalaufala...
Za elektriko smo porabili 200.000 EUR več, dodatnega prihodka pa smo zaradi tega ker je bila turbina na voljo 4 mesece prej ustvarili za 333.000 EUR. Ker po prvem letu potem obe turbini delujeta enako in ustvarjata enak prihodek se izenačita, ta druga turbina, ki je bil razvita z procesorjem ki kuri za 500% več elektrike a je le 30% hitrejši pa je prinesla tistih ekstra 133.000 EUR prihodka iz zadnjih mesecev prvega leta ... to je zgodba, ki vam jo želi Thomas povedati, vendar žal ne gre in ne gre...
ja jype, denar je smotrno porabiti za kaj, kjer je od njega večji učinek.... kje je v zgornjem primeru pa naj presodi vsak sam
pa lp
Thomas razmišlja v tej smeri: Recimo, da običajna, varčnejša mašina porabi v 1 letu za 50.000 EUR elektrike in v tem času opravi vse potrebne kalkulacije za izboljšanje turbine, ki bo zaradi tega proizvedla 1% električne energije in posledično prinesla letno 1 mio EUR dodatnega prihodka iz naslova dodatno prodane električne energije.
Močnejša in energetsko bolj potratna mašina bo porabila npr.5 več elektrike (torej za 250.000 EUR) in bo le 30% hitrejša - izračun bo torej opravila v dobrih 8 mesecih.... torej štiri mesece prej, vendar za občutno dražjo ceno....
Ker bo izračun vendarle opravljen štiri mesece prej, bomo lahko štiri mesece prej postavili tisto novo izboljšano turbino, ki nam bo prinesla dodaten mio EUR na letnem nivoju letno - v štirih mesecih do izteka prvega leta, ko v prvem primeru ne bi ustvarjali nobenega prihodka pa to pomeni, da nam že prinese dodatnih 333.000 EUR prihodka.... še preden bi turbina iz prvega primera zalaufala...
Za elektriko smo porabili 200.000 EUR več, dodatnega prihodka pa smo zaradi tega ker je bila turbina na voljo 4 mesece prej ustvarili za 333.000 EUR. Ker po prvem letu potem obe turbini delujeta enako in ustvarjata enak prihodek se izenačita, ta druga turbina, ki je bil razvita z procesorjem ki kuri za 500% več elektrike a je le 30% hitrejši pa je prinesla tistih ekstra 133.000 EUR prihodka iz zadnjih mesecev prvega leta ... to je zgodba, ki vam jo želi Thomas povedati, vendar žal ne gre in ne gre...
ja jype, denar je smotrno porabiti za kaj, kjer je od njega večji učinek.... kje je v zgornjem primeru pa naj presodi vsak sam
pa lp
rasta ::
Investicije (tudi za zelo revolucionarne stvari) se lahko povrnejo zelo pozno - lahko pa tebi sploh ne, ker prej bankrotiraš. Stroške imaš pa takoj.
Pa niti ni rečeno, da boš dosegel 1% izboljšanje. V bistvu dokler ne opravijo vseh izračunov, sploh ne vedo kaj jih čaka.
Pa niti ni rečeno, da boš dosegel 1% izboljšanje. V bistvu dokler ne opravijo vseh izračunov, sploh ne vedo kaj jih čaka.
Thomas ::
Če jim gre tako na tesno, potem jih razumem in z njimi sočustvujem. Potem UPAM, da bodo vseeno nekaj naredili in si s tem zlahka privoščili razširitev sistema.
Še naprej se mi pa zdi vsako oddajanje CPU - nepotrebna ekstravaganca. Tudi vsako šparanje štroma - kot da ne verjamejo v rezultat.
Jaz verjamem v optimizacije, da jih lahko naredijo pri
Še naprej se mi pa zdi vsako oddajanje CPU - nepotrebna ekstravaganca. Tudi vsako šparanje štroma - kot da ne verjamejo v rezultat.
Jaz verjamem v optimizacije, da jih lahko naredijo pri
Turboinštitut bo s pomočjo tako zmogljivega superračunalnika in najsodobnejših numeričnih metod za simulacije toka preračunaval lastnosti toka pri vodnih, parnih in vetrnih turbinah, črpalkah, ventilatorjih, kompresorjih, pri obtekanju ladij in letal, pa tudi različnih tehnoloških oziroma naravnih procesov - kot so podzemske vode, odprti tokovi, ožilje - torej pri vseh procesih, kjer simulacije dajejo zanesljive rezultate in so za to potrebni zmogljivi superračunalniki.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
rasta ::
Iz svojih ekonomskih enačb izključuješ tveganje. Po tvoji logiki bi zlahka našel investitorje za najmočnejši superračunalnik na svetu, na katerem bo tekel tvoj critical in bo verjetno izpljunil tako napredno turbino, da bo ta od Turboinštituta izgledala kot prdec v viharju.
S tako logiko je bankrotiralo že ogromno izumiteljev s svojmi naprednimi izboljšavami, za katere bi lahko rekli, da so bile pred časom. Žal.
S tako logiko je bankrotiralo že ogromno izumiteljev s svojmi naprednimi izboljšavami, za katere bi lahko rekli, da so bile pred časom. Žal.
kopernik ::
Itak, da je štrom pomemben dejavnik. Google (pa tudi nekatera druga podjetja) npr. načrtujejo centre ob večjih rekah, kjer računajo na cenejšo elektriko (ja, sami bi jo proizvajali :-)). Primerov investicij z namenom varčevanja pri računih za elektriko je v industriji vse polno, ne samo pri računalništvu.
lsc-adria ::
Gospodje,
vidim, da ste razpletli celo teorijo zarote. Naj vas pomirim, ne gre za davkoplačevalski denar, zato pač mirno sprejmite tehnične informacije in podatke kot dejstvo. Nikakršen vaš napor, vložen v demagogijo (žal) ne bo poplačan - a se kdo vpraša koliko kW ste porabili z neproduktivnimi sporočili ? Seveda živimo v svobodnem svetu in vsak lahko dvomi v poslovne odločitve drugega. Vendar ostanimo na nivoju. Vse premalo ste seznanjeni s tem, kaj počnemo, za kaj bomo potrebovali naš "kluster", da bi lahko kvalificirano komentirali. (To leti na vsevedce in omnipotentne genije). Če bi debata potekala bolj civilizirano, bi vam postregel z bolj detaljnimi informacijami, pa resnično vidim, da jih marsikateri IQ tukaj ne bi dojel. Moj namen, je bil posredovati informacije tistim, ki so z dušo in srcem pri informatiki, ne pa polemikom, demagogom in osebkom, ki se za spletnim aliasom skrivajoč gredo "genije" - čeprav se takim žal ne da ogniti.
Seveda se vsi doktorji ekonomije, elektrotehnike, živinoreje in računalništva tukaj strinjajo, da je poraba takšnega "klustra" samo polovica "stroškou". Za hlajenje takšnega "računalnika" je potrebno še enkrat toliko energije.. pa saj znata računati a ne ? 100+100 je skoraj 240 a ne ? no.. blizu.. Seveda je v Sloveniji bilo izvedenih že na stotine enakih projektov in vsaj 1.000,000 ljudi v Sloveniji že ima absolutne izkušnje in ekskluzivno znanje iz naslova HPCja. Škoda.. res škoda, da vas nismo vključili v projekt kot svetovalce... verjetno bi nas na koncu prepričali, da je PC dovolj, oz. da nam lahko kakšno garažno podjetje sestavi 31 ali 72 procesorjev iz rabljenih PCjev.
Šalo na stran. Visoko cenim odziv vseh, ki so si vzeli čas in kW za branje in odgovarjanje na to temo. Še naprej sledite razvoju dogodkov.. morda bo komu uspelo priti na otvoritev.. morda bo kdo prišel na OPEN DOOR event.. morda bo kdo celo uporabljal Adrio - zagotovo pa jih bo ogromno, ki bodo še naprej s svojimi skepticizmi in nenadnimi erupcijami genialnosti poskušali zasenčiti projekt ali pa ga uporabljati za glorifikacijo svojega veleuma.
Še posladek/kost za goreče konspiratorje - seveda ste prebrali in veste, da gre samo za prvo fazo novega sistema.. kdo ve, koliko in kaj je v resnici v planu.. kdo ve..
Eden od vodilnih neodvisnih svetovnih inštitutov za hidroenergetsko tehnologijo Turboinštitut in IBM Slovenija sta podpisala pogodbo o nakupu oz. dobavi prve faze novega računalniškega sistema, Ljubljanskega superračunalniškega centra Adria.
Lepo pozdravljeni vsi skupaj.
vidim, da ste razpletli celo teorijo zarote. Naj vas pomirim, ne gre za davkoplačevalski denar, zato pač mirno sprejmite tehnične informacije in podatke kot dejstvo. Nikakršen vaš napor, vložen v demagogijo (žal) ne bo poplačan - a se kdo vpraša koliko kW ste porabili z neproduktivnimi sporočili ? Seveda živimo v svobodnem svetu in vsak lahko dvomi v poslovne odločitve drugega. Vendar ostanimo na nivoju. Vse premalo ste seznanjeni s tem, kaj počnemo, za kaj bomo potrebovali naš "kluster", da bi lahko kvalificirano komentirali. (To leti na vsevedce in omnipotentne genije). Če bi debata potekala bolj civilizirano, bi vam postregel z bolj detaljnimi informacijami, pa resnično vidim, da jih marsikateri IQ tukaj ne bi dojel. Moj namen, je bil posredovati informacije tistim, ki so z dušo in srcem pri informatiki, ne pa polemikom, demagogom in osebkom, ki se za spletnim aliasom skrivajoč gredo "genije" - čeprav se takim žal ne da ogniti.
Seveda se vsi doktorji ekonomije, elektrotehnike, živinoreje in računalništva tukaj strinjajo, da je poraba takšnega "klustra" samo polovica "stroškou". Za hlajenje takšnega "računalnika" je potrebno še enkrat toliko energije.. pa saj znata računati a ne ? 100+100 je skoraj 240 a ne ? no.. blizu.. Seveda je v Sloveniji bilo izvedenih že na stotine enakih projektov in vsaj 1.000,000 ljudi v Sloveniji že ima absolutne izkušnje in ekskluzivno znanje iz naslova HPCja. Škoda.. res škoda, da vas nismo vključili v projekt kot svetovalce... verjetno bi nas na koncu prepričali, da je PC dovolj, oz. da nam lahko kakšno garažno podjetje sestavi 31 ali 72 procesorjev iz rabljenih PCjev.
Šalo na stran. Visoko cenim odziv vseh, ki so si vzeli čas in kW za branje in odgovarjanje na to temo. Še naprej sledite razvoju dogodkov.. morda bo komu uspelo priti na otvoritev.. morda bo kdo prišel na OPEN DOOR event.. morda bo kdo celo uporabljal Adrio - zagotovo pa jih bo ogromno, ki bodo še naprej s svojimi skepticizmi in nenadnimi erupcijami genialnosti poskušali zasenčiti projekt ali pa ga uporabljati za glorifikacijo svojega veleuma.
Še posladek/kost za goreče konspiratorje - seveda ste prebrali in veste, da gre samo za prvo fazo novega sistema.. kdo ve, koliko in kaj je v resnici v planu.. kdo ve..
Eden od vodilnih neodvisnih svetovnih inštitutov za hidroenergetsko tehnologijo Turboinštitut in IBM Slovenija sta podpisala pogodbo o nakupu oz. dobavi prve faze novega računalniškega sistema, Ljubljanskega superračunalniškega centra Adria.
Lepo pozdravljeni vsi skupaj.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: lsc-adria ()
Thomas ::
Čedalje bolj mi je sumljivo tole.
Blue Gene daje skoraj 0,2 GFlopsa/W. Drugače rečeno, 0,2 TFlopsa na kW.
10 kW daje že 2 TFlopsa. Za 2 TFlopsa je dnevna poraba elektrike 240 kWh ali 30 €.
http://www.green500.org/lists/2007/11/g...
http://www.green500.org/lists/2007/11/r...
Praktično vsi močnejši od Adrie in nič kaj pretirano energetsko požrešni.
30 € na dan plačate snažilko, tak račun za elektriko je pa nenadoma problem, lepo vas prosim!
Blue Gene daje skoraj 0,2 GFlopsa/W. Drugače rečeno, 0,2 TFlopsa na kW.
10 kW daje že 2 TFlopsa. Za 2 TFlopsa je dnevna poraba elektrike 240 kWh ali 30 €.
http://www.green500.org/lists/2007/11/g...
http://www.green500.org/lists/2007/11/r...
Praktično vsi močnejši od Adrie in nič kaj pretirano energetsko požrešni.
30 € na dan plačate snažilko, tak račun za elektriko je pa nenadoma problem, lepo vas prosim!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
lsc-adria ::
Ok Thomas.. priznam.. razkril si zaroto... zraven BLADov bomo kupili še 4 kom BlueGene. Poleg pa še nekaj strojev iz muzeja, da zvišamo porabo elektrike. Je še kaj sumljivega (razen tvojih sumnjičenj) ? Že dolgo se nisem tako od srca nasmejal..
Za konec pa še to Thomas: V Barcelonskem superračunalniškem centru z 10.000 procesorji MareNostrum :
MareNostrum @ Wikipedia
Desing LSC Adrie in večina opreme je skoraj popolnoma identična MareNostrum-u (razen procesorjev in uporabe Myrinet namesto Infiniband-a). Verjamem, da bodo veseli tvojih predlogov, dvomov in.. če želiš ti lahko posredujem elektronski naslov vodje/kreatorja centra za lažji stik. Če pa imaš "slabo plačano službo", so ti vrata v High Performance Computingu odprta na široko.
in počakaj na LINPACK preden govoriš o hitrosti clustra, ki ni še niti postavljen..
Lep dan !
Za konec pa še to Thomas: V Barcelonskem superračunalniškem centru z 10.000 procesorji MareNostrum :
MareNostrum @ Wikipedia
Desing LSC Adrie in večina opreme je skoraj popolnoma identična MareNostrum-u (razen procesorjev in uporabe Myrinet namesto Infiniband-a). Verjamem, da bodo veseli tvojih predlogov, dvomov in.. če želiš ti lahko posredujem elektronski naslov vodje/kreatorja centra za lažji stik. Če pa imaš "slabo plačano službo", so ti vrata v High Performance Computingu odprta na široko.
in počakaj na LINPACK preden govoriš o hitrosti clustra, ki ni še niti postavljen..
Lep dan !
Zgodovina sprememb…
- spremenil: lsc-adria ()
Thomas ::
> Desing LSC Adrie in večina opreme je skoraj popolnoma identična MareNostrum-u (razen procesorjev).
System Overview: Mare Nostrum consists of 27 compute racks, each with six 7U IBM BladeCenter chassis [ibm.com]. Each chassis holds 14 eServer BladeCenter JS20's [ibm.com]. Each JS20 has two Power PC 970 processors, making for very high computational density - over 1.4 Teraflops per rack. Overall power consumption sits at 600 KW, which is relatively small given the performance of the system.
Adria je 10 krat bolj švoh od tegale, ki ponuca 60 evrčkov na uro štroma.
Zarota? Ma kje pa, dvomim da ste kakšni zarotniki. Heehe
System Overview: Mare Nostrum consists of 27 compute racks, each with six 7U IBM BladeCenter chassis [ibm.com]. Each chassis holds 14 eServer BladeCenter JS20's [ibm.com]. Each JS20 has two Power PC 970 processors, making for very high computational density - over 1.4 Teraflops per rack. Overall power consumption sits at 600 KW, which is relatively small given the performance of the system.
Adria je 10 krat bolj švoh od tegale, ki ponuca 60 evrčkov na uro štroma.
Zarota? Ma kje pa, dvomim da ste kakšni zarotniki. Heehe
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Thomas ()
lsc-adria ::
Thomas, glede MareNostruma sem zelo dobro seznanjen :) prebil sem nekaj časa na posvetu z ljudmi, ki so ga ustvarili in poklonil sem se stekleni kletki. VIdim, da smo na tem threadu dorekli vse potrebno.. se poslavljam. Imam kar nekaj pametnega(jšega) dela.
MrStein ::
lsc-adria, ko Thomas preseže prag, ga preprosto ignoriraj. Ostali tudi to počnemo.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
kekz ::
Meni pa tale myrinet ne gre čisto v račun, niti nekoliko bolj standardni infiniband. Namreč jaz pri gradnji clustrov uporabljam samo še ethernet (v preteklosti sem že uporabljal razne nestandardne povezave). Moji clustri so sicer optimizirani za I/O in ne za CPU.
Primerjava:
myrinet 2000: data rate 2 Gbit/s, latency 2.6µs–3.2µs
myri 10G (ta je PHY ethernet kompatibilen): data rate 10 Gbit/s, latency 2µs
infiniband: data rate 2 (SDR), 4 (DDR), or 8 (QDR) Gbit/s, latency 1.26µs, 1.29µs, 2.6µs (odvisno od proizvajalca)
10G ethernet: data rate 10 Gbit/s, latency 2,4µs
Zakaj bi se človek dajal z nečim manj standarnim in razširjenim od etherneta?
Vse navedene latence so end-end. Latence samih stikal navajajo tako za infiniband kot za ethernet okoli 200 ns.
Primerjava:
myrinet 2000: data rate 2 Gbit/s, latency 2.6µs–3.2µs
myri 10G (ta je PHY ethernet kompatibilen): data rate 10 Gbit/s, latency 2µs
infiniband: data rate 2 (SDR), 4 (DDR), or 8 (QDR) Gbit/s, latency 1.26µs, 1.29µs, 2.6µs (odvisno od proizvajalca)
10G ethernet: data rate 10 Gbit/s, latency 2,4µs
Zakaj bi se človek dajal z nečim manj standarnim in razširjenim od etherneta?
Vse navedene latence so end-end. Latence samih stikal navajajo tako za infiniband kot za ethernet okoli 200 ns.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: kekz ()
kopernik ::
Se niti ne bom pretvarjal, da sem nek networking expert, ampak mislim, da je pri teh stvareh več kot samo latenca in throughput (point-to-point), čeprav milsim da za letos napovedujejo infiniband produkte za 40Gbit/s. Npr. kaj se zgodi, ko v ethernet switch nabiješ preveč inputa ? Kolikor vem, se paketke preprosto zavrže (če se ne motim je marketinški izraz congestion management). To včasih ni zaželjeno. Nekje sem poguglal naslednje :
Ethernet's weaknesses include limited scalability due to the spanning tree protocol, unpredictable latency under load, packet drop when the network becomes congested, and path failover time measured in seconds. Because of spanning tree, Ethernet network scale is limited to the bandwidth of the largest single switch in the core of the network
Zgodovina sprememb…
- spremenil: kopernik ()
MrStein ::
Pred časom je myrinet posekal ethernet. Mogoče ga zdaj dajejo not zaradi navade. Ali kompatibilnosti.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Thomas ::
> glede MareNostruma sem zelo dobro seznanjen :) prebil sem nekaj časa na posvetu z ljudmi, ki so ga ustvarili in poklonil sem se stekleni kletki.
Sej potem ti je pa še toliko bolj jasno, da zadeva kuri 600 kW. Da pri vas bi moralo biti kakšnih 60 kW ali par evrčkov na uro.
Zakaj je okrog tega cirkus, se človek vpraša. Pa neko nebulozno hlajenje, ki baje potroši še več in podobne hece smo prebirali tukaj.
To je vendarle Slotech forum, kjer uporabniki niso nepismeni.
Sej potem ti je pa še toliko bolj jasno, da zadeva kuri 600 kW. Da pri vas bi moralo biti kakšnih 60 kW ali par evrčkov na uro.
Zakaj je okrog tega cirkus, se človek vpraša. Pa neko nebulozno hlajenje, ki baje potroši še več in podobne hece smo prebirali tukaj.
To je vendarle Slotech forum, kjer uporabniki niso nepismeni.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
kekz ::
Pustimo zdaj spanning tree. To je protokol, ki rešuje zanke in iskanju alternativnih poti ob izpadu določenih linij.
Tega večina uporabnikov (sploh, če gre za omrežje v eni škatli - prostoru) ne uporablja.
Infiniband produkti 40 Gbps pri sedanji tehnologiji temeljijo na vzporednem združevanju več kanalov. To zmorejo vse tehnologije. Ne poznam toliko te tehnologije, tako da ne vem, kaj je na pohodu (razvoju).
Pri razvoju etherneta se govori o skorajšnji standardizaciji 40 Gbit/s in celo o 100 Gbit/s. Ampak najbrž do tega manjka še nekaj let. Komaj je dobro prišel standard za 10Gbase-T (po CAT-6a parici), ki bo ravno tako za 100m oddaljenosti. V praksi še ni ničesar najti na to temo. Še vedno so po CX-4 (kot infiniband) kablu do 15m in optiki.
Novi myrinet je v bistvu (fizično) tudi ethernet, le protokol je drugačen (malo bolj light).
Po teoriji pa je v vsakem omežju, če pride po 2 kanalih z max hitrostjo X naprej v en kanal z max hitrostjo X, potem se pol prometa zavrže, ali pa mora nekdo čakati (oz. se polnijo vrste, kar spet pomeni še več čakanja). Ethernet pozna obe opciji. Lahko se paketi zavržejo, ali se pošlje izvoru pause frame.
Tega večina uporabnikov (sploh, če gre za omrežje v eni škatli - prostoru) ne uporablja.
Infiniband produkti 40 Gbps pri sedanji tehnologiji temeljijo na vzporednem združevanju več kanalov. To zmorejo vse tehnologije. Ne poznam toliko te tehnologije, tako da ne vem, kaj je na pohodu (razvoju).
Pri razvoju etherneta se govori o skorajšnji standardizaciji 40 Gbit/s in celo o 100 Gbit/s. Ampak najbrž do tega manjka še nekaj let. Komaj je dobro prišel standard za 10Gbase-T (po CAT-6a parici), ki bo ravno tako za 100m oddaljenosti. V praksi še ni ničesar najti na to temo. Še vedno so po CX-4 (kot infiniband) kablu do 15m in optiki.
Novi myrinet je v bistvu (fizično) tudi ethernet, le protokol je drugačen (malo bolj light).
Po teoriji pa je v vsakem omežju, če pride po 2 kanalih z max hitrostjo X naprej v en kanal z max hitrostjo X, potem se pol prometa zavrže, ali pa mora nekdo čakati (oz. se polnijo vrste, kar spet pomeni še več čakanja). Ethernet pozna obe opciji. Lahko se paketi zavržejo, ali se pošlje izvoru pause frame.
kopernik ::
Saj jaz ne pravim, da je potrebno povsod uporabljati infiniband. Pravim pa, da najbrž v določenih primerih ethernet ni ustrezen. Osebno sem videl infiniband na precej koncih, torej nek razlog mora biti. Nisem pa toliko v temu, da bi vedel točno zakaj. Najbrž je to odvisno od primera do primera.
kekz ::
Zanimivo, na strani http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_device_bandwidths je 100G ethernet že naveden:
LAN:
Infiniband QDR 12X ..................... 96,000 Mbit/s ..... 12,000 MB/s
100 gigabit Ethernet (100Gbase-X) ..... 100,000 Mbit/s ..... 12,500 MB/s
Pri navedenem infinibandu gre za 12 vzporednih QDR kanalov, pri ethernetu za 1 kanal.
Tega etherneta sicer komercialno dosegljivega še nisem zasledil.
LAN:
Infiniband QDR 12X ..................... 96,000 Mbit/s ..... 12,000 MB/s
100 gigabit Ethernet (100Gbase-X) ..... 100,000 Mbit/s ..... 12,500 MB/s
Pri navedenem infinibandu gre za 12 vzporednih QDR kanalov, pri ethernetu za 1 kanal.
Tega etherneta sicer komercialno dosegljivega še nisem zasledil.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: kekz ()
Thomas ::
Še vedno me zanima, koliko kW bo kurila Adria, 10 krat manjša od Mare Nostrum.
Je 60 kW taprava številka, glede na to, da MN kuri 600 kW in sta sicer zelo podobna?
Marsikak hotel ali obrtnik kurita več kot 60 kW in se ne mečeta na popek, niti kdo drug se ne zaradi njiju. Megawattni industrijski odjemalec ni nič posebnega. Za 6 Adrij.
Mi kdo lahko odgovori?
Za trezne in pametne in nehisterične, ki na tem forumu so, celo v večjih količinah kot je to običajno za splošno populacijo:
Talum Kidričevo kuri 200 MW. Google kuri 20 MW. Ampak moderno je točiti Zelene solze in zganjati cirkus. Ko je v resnici, gledano skozi $, to praktično zanemarljiv strošek. Ne za Talum, pač pa za Google, Mare Nostrum in Adrio. No. če kaj pametnega počnejo. Google počne.
Je 60 kW taprava številka, glede na to, da MN kuri 600 kW in sta sicer zelo podobna?
Marsikak hotel ali obrtnik kurita več kot 60 kW in se ne mečeta na popek, niti kdo drug se ne zaradi njiju. Megawattni industrijski odjemalec ni nič posebnega. Za 6 Adrij.
Mi kdo lahko odgovori?
Za trezne in pametne in nehisterične, ki na tem forumu so, celo v večjih količinah kot je to običajno za splošno populacijo:
Talum Kidričevo kuri 200 MW. Google kuri 20 MW. Ampak moderno je točiti Zelene solze in zganjati cirkus. Ko je v resnici, gledano skozi $, to praktično zanemarljiv strošek. Ne za Talum, pač pa za Google, Mare Nostrum in Adrio. No. če kaj pametnega počnejo. Google počne.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
Thomas ga bo že, če ga bo - nepomembno tlele to.
Thomas samo sprašuje, kolk elektrike žge Adria, da je to navedeno kot problem višje zgoraj. Pa če nimajo boljšega dela zanjo, kot jo oddajat. Tačas bi lahko računala nagib kakšnega kolena cevi in njeno notranjo hrapavost, da se zmanjša turbulenca, da se odpravi kavitacija in podobne fore.
Če ga mislijo zares nucat. Ker če ga ne ... nej tud povejo.
Thomas samo sprašuje, kolk elektrike žge Adria, da je to navedeno kot problem višje zgoraj. Pa če nimajo boljšega dela zanjo, kot jo oddajat. Tačas bi lahko računala nagib kakšnega kolena cevi in njeno notranjo hrapavost, da se zmanjša turbulenca, da se odpravi kavitacija in podobne fore.
Če ga mislijo zares nucat. Ker če ga ne ... nej tud povejo.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
Talum seveda počne pametne reči. Aluminij delajo in kurijo 205 MW, po zadnjih podatkih. Kakšna simulacija tistih procesov z Adrio, bi mogoče lahko zmanjšala porabo za kakšen MW pri nespremenjenem outputu aluminija.
Zato je po moji preprosti pameti Adria idealna. Da se naredijo simulacije pri spremenjeni obliki katode ali pri taužent drugih potencialno pomembnih faktorjih. Proizvodnja Taluma sigurno še ni čisto optimalna, simulacije jo lahko poboljšajo.
Če jih zna kdo narest, seveda. TO me zanima in noben stranski rokav, kako da sem jaz neumen in/ali neolikan, katere točno gare so v kibepipinem muzeju vse - in podobno.
Zato je po moji preprosti pameti Adria idealna. Da se naredijo simulacije pri spremenjeni obliki katode ali pri taužent drugih potencialno pomembnih faktorjih. Proizvodnja Taluma sigurno še ni čisto optimalna, simulacije jo lahko poboljšajo.
Če jih zna kdo narest, seveda. TO me zanima in noben stranski rokav, kako da sem jaz neumen in/ali neolikan, katere točno gare so v kibepipinem muzeju vse - in podobno.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
Tako se pa zgovarjamo, kako bo poraba Adrie za kakšen kW manjša, ker da so "gone green", kako nesramen in nevoščljiv in nevemkakšen človek da sem jaz. Lepo vas prosim, dejte se zresnt!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
jype ::
Meni se pa zdi moje vprašanje ključno. Če ti nimaš takega računalnika, ko vendar praviš da s tako računsko močjo lahko toliko optimiziraš vse, kar računalniki danes počnejo, da bi si ga zagotovo zmogel privoščiti (in je dejansko neumno, da si ga ne), zakaj bi potem kdorkoli resno jemal tvoje polovičarske izračune o smiselnosti uporabe tega in onega?
Thomas ::
Odgovor je čisto preprost. Ne ženem nobenih fizikalnih simulacij, ki bi rabile Adrio.
Ženem pa nefizikalne simulacije in evolucije in občasno zasedam po več 100 CPU jeder mojih strank.
Ampak ni bistveno. Tudi če jaz ne bi delal ničesar takega, vprašanje ostaja. Izračuni niso nič "polovični", so zelo stvarni. Mare Nostrum kuri 600 kW in je 10 krat večji od Adrije, pri kateri porabe ne poznamo. Razumno pa je domnevati, da je okoli 60 kW. Kot pri kakšnem večjem peku.
Ženem pa nefizikalne simulacije in evolucije in občasno zasedam po več 100 CPU jeder mojih strank.
Ampak ni bistveno. Tudi če jaz ne bi delal ničesar takega, vprašanje ostaja. Izračuni niso nič "polovični", so zelo stvarni. Mare Nostrum kuri 600 kW in je 10 krat večji od Adrije, pri kateri porabe ne poznamo. Razumno pa je domnevati, da je okoli 60 kW. Kot pri kakšnem večjem peku.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
jype ::
Thomas> Ženem pa nefizikalne simulacije in evolucije in občasno zasedam po več 100 CPU jeder mojih strank.
Čemu? Zakaj ne kupiš svojega clustra? Saj se ti očitno izplača! Ali je nenadoma postala cena pomemben dejavnik? Trenutno nimaš na računu dovolj, da bi kupil dva jurja procesorjev, omare zanje, klimatsko napravo, novo omarico za elektriko, ljudi, ki bodo reč postavili skupaj? Verjetno res ne.
No, zdaj veš, zakaj se včasih človek odloči za rešitev, ki si jo lahko privošči, namesto za rešitev, ki si je ne more.
Čemu? Zakaj ne kupiš svojega clustra? Saj se ti očitno izplača! Ali je nenadoma postala cena pomemben dejavnik? Trenutno nimaš na računu dovolj, da bi kupil dva jurja procesorjev, omare zanje, klimatsko napravo, novo omarico za elektriko, ljudi, ki bodo reč postavili skupaj? Verjetno res ne.
No, zdaj veš, zakaj se včasih človek odloči za rešitev, ki si jo lahko privošči, namesto za rešitev, ki si je ne more.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: jype ()
Thomas ::
Zakaj bi pa kupil svoj klaster, če je CPUja pri uporabnikih dovolj?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Superračunalniki v SLOOddelek: Znanost in tehnologija | 4407 (3389) | G682 |
| » | V Sloveniji nov superračunalnikOddelek: Novice / Ostale najave | 6132 (2164) | pegasus |
| » | Prva deseterica superračunalnikov brez spremembOddelek: Novice / Procesorji | 3869 (2895) | SuperVeloce |
| » | Prvih 500 superračunalnikovOddelek: Novice / Procesorji | 5454 (3509) | fiore |
| » | Nov najhitrejši superračunalnik v Sloveniji (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 40168 (33497) | Thomas |