Informirani potrošnik strikes back

borchi> jaz še vedno mislim, da je EAN koda na elektronskem račun najboljša rešitev za vzpostavit bazo prodajnih artiklov, kjer potem lahko spremljaš, ob dovolj velikem številu kupcev, ki zahtevajo tak račun, spremljanje gibanja cen posameznega izdelka s praktično minutno časovno skalo.

Tako je. Vendar bi za kaj takega morali trgovci biti resnično butasti oziroma če hočete - dobronamerni. Pa niso.

Morda bi lahko državo prepričal, da tako reč naredi obvezno, drugače pa se mi to ne zdi preveč verjetno - nobene koristi ni v takih računih za tistega, ki jih izdaja - razen če je najbolj konkurenčen, kar pa nobeden od njih ne želi biti - profit se itak v glavnem dela na inerciji kupca.

Poleg parih splošnih problemov s softverom, ki sem ga začel razvijati že pred časom, je glavni že omenjeni tehnični problem prepoznavanja računov.

Brez prepoznavanja računov je težko "zaupati" uporabniku - lahko je štorast, nepismen, zloben, ali pa celo zaposlen pri trgovcu za "nižanje cen na internetu".

S skeniranjem računov še vedno ostane problem zasebnosti - v tak sistem si sam ne bi drznil pošiljati podatkov, če ne bi imel nekakšnega zagotovila, da nihče (tudi upravitelj sistema) ne bo sposoben ugotoviti, kje in kaj jaz kupujem. To je sicer razmeroma skrajna drža, a jo je po moje pametno poskusiti zadovoljiti.

Zadnja resna težava, kateri trenutno še ne vidim rešitve je pa shema ocenjevanja kakovosti podatkov - če so ti anonimizirani praktično izgubimo možnost ocenjevanja zanesljivosti vnosa posameznega uporabnika, kar seveda pomeni da je treba nekomu, ki se zanima za nakup, vse cene predstaviti v statistični obliki, ki bo dovolj jasna za splošno uporabo in bo odporna na "ponarejanje" z vpisovanjem napačnih podatkov. Meni bi varianca oz. standardni odklon poleg cene povedal ogromno, večini ljudi pa pravzaprav nič.

No, to naj bo dovolj za uvod - naprej se razpišite sami. WarpedOne mi je pisal zanimivo zasebno sporočilo, morda lahko svoje ideje na kratko opiše še tukaj.

Če pošlješ MMS, potem te identificira številka. Nekatere preveč pogoste lahko sam program izloči.

Zlasti še, če nasprotuje večinskemu mnenju, po koliko je tisti artikel v tisti štacuni.

To pravzaprav sploh ni problem.

Obstajajo idealne stvari (EAN cifre) in obstaja realnost (izdani računi). Čakat na idealno situacijo pomeni čakat v nedogled. Ampak za uspeh ne potrebujemo idealnih stvari niti vedno 100% pravilnih podatkov. Z OCR so zaenkrat žal še praktični problemi, zato bi se js bol naslonu na uporabnike same in sistem postavu tako, da je čimbolj odporen na deviacije. Pač vsak izveden podatek je opremlen s parimi statisičnimi kazalniki, kolk mu gre zaupat. Ni potrebe da te cifre direkt kažemo ljudem, ki komajda znajo seštevat - komot se preslikajo v neke slikce (smajli, rožica, vprašaj, smrtna glava, ...). Bi pa omogoču vpogled v osnovne cifre, iz katerih posamezna cena izhaja. Če trdim, da je nekje radenska stane 1€, bo uporabnik lahk pogledal vse slike računov, ki jih mam in naj bi na njih to pisalo. Če na katerem računu opazi da to ne drži, bo lahko račun označu kot napačen. Tako označene račune bi potem "posvečeni uporabniki" ali pa administratorji dodatno pregledovali in žegnali - je Ok al pa ni Ok.

Ko bom mel kej za pokazat, bom tle na ST objavil link, neč bat. Takrat boste največ prispevali s samo uporabo. Bistvo tega je namreč sveži dotok (dnevno) novih podatkov. Več ko bo uporabnikov, več bo novih sprotnih podatkov, višja bo njihova kvaliteta, večja bo vrednost in informativnost sistema.

Uporaba prek MMSov in podobno so nato le dodatni cukrčki.

Zato je vsaka cena opremlena tut z datumom vnosa. Je pa "sumljiva", dokler jo ne potrdi vsaj še par drugih, itak.

Če bi to počeli vsi, bi jih stalo ogromno. Nenadoma bi vsi hodili kupovat k najcenejšemu.

Če pa greš v eno štacuno gledat, pa itak kupiš, ko si ravno tam.

Mogoce malo offtopic, pa vendar - AFAIK famozno Drustvo za zascito potrosnikov ze vzdrzuje neko bazo podatkov cen. Mislite, da bi bilo mozno te podatke dobiti od njih? Clovek bi pricakoval, da so v solidno precisceni obliki, ki bi se jo dalo sparsati brez vecjih tezav.

po mojem bi bilo za začetek dovolj, da se postavi en perprost portal v katerega uporabniki sami vnašajo izdelke in njihove cene. Hkrati z izdelkom in ceno bi vnesli še datum, trgovino v kateri so izdelek videli / kupili in podali dodaten informacije (npr ali je bil izdelek v kakšni akciji itd). Ta podatek bi biu nato viden skupaj z vsmi ostalimi cenami za ta izdelek torej bi lahko zgeldalo nekako tako:

Izdelek | Mercator | Tus | Spar
Hrenovka znamke _______ = 2€ (1.1.2008) | 2.2€ (7.1.2008)| 3€ (10.1.200) vec

Pod vec bi si uporabnik skupaj z dodatnimi informacijami ogledal vse podane cene za dolocen izdelek, hkrati pa bi imeli skupino moderatorjev / adminov / uporabnikov s posebnimi pravicami, ki bi vnesene cene pregledovali in po potrebi brisali.

Mislim, da je pomembno da se nekaj na tem zacne delati in v startu ne rabi bit nek super-duper-bullet-proof-sistem -> pomembno je, da se zbere cim vec uporabnikov, ki bi cene sporocali sistemu, portal se vedno lahko nadgradi in naredi bolj varnega ali se mu doda dodatne moznosti, uporabniki pa ostanejo. In ravno sedaj je (imho) cas, da se kaj takega uvede...

LP Bozjak

Eno vprašanje. Se vam cena res zdi edini faktor po katerem ocenjujete trgovce ?

Kaj pa založenost trgovine, prostor na parkirišču, prijaznost osebja, čistost... Kaj mi pomaga če je Calvo v našem lokalnem Tušu cenejši, če nikoli ni parkirišča, v trgovini pa ni drugega kot osnovnih stvari.

Jaz bi razmislil o ratingu uporabnikov in elektronskem filtriranju vnosov.

Pač uporabniku bi dodelil pravice vpogleda v skaldu z njegovim statusom, pri čemer bi status dodeljeval po številu "pravilnih" in "koristnih" vnosov.

jaz sem razmišljal podobno kot brane2. npr. za 1 kvaliteten vnos dobiš 10 poizvedb. seveda se da stvar še bolj razčlenit, samo mislim, da mora biti ta rejting sistem zelo enostaven in transparenten. eno ali dva pravila.

Lahko se recimo uporabijo tudi cene na policah.
Tam je že EAN koda in datum.

Uporabnik zgolj poslika in potem pošlje v zipu z imenom trgovine (Market, Ulica, Kraj).
Sistem izvede OCR, dodatna varovalka je še preverjanje datuma v EXIF-u.

Problem so verjetno izdelki na kg, kjer predvidevam, da imajo trgovine lastne kode.
Drugje pa morajo imeti iste, ker so od proizvajalca.

Tear_DR0P> dobiš nepregledno sranje.

Nikakor ne - lokacija je eden pomembnejših podatkov, saj tipično iskanje mora vzeti v obzir oddaljenost od iskalca.

Če bi rad kupil kruh in mleko podaš lokacijo in program ti mora povedati kako daleč se moraš za kakšno ceno odpraviti.

OK, opeter, prav imaš, nima smisla.

Bomo raje še naprej brez takšnega sistema, ker ga nekaj ljudi ne zna uporabljati, ali pa imajo do naslednje trgovine predaleč.

A nisi ravno ti v eni temi bentil kako trgovski centri rastejo kot gobe po dežju?

A nisi ravno ti v eni temi bentil kako trgovski centri rastejo kot gobe po dežju?

Sem, imaš prav. Ampak še vedno se ne splača iti v drugo trgovino zarad ene hrenovke...

opeter> Sem, imaš prav. Ampak še vedno se ne splača iti v drugo trgovino zarad ene hrenovke...

1. pojma nimaš, kakšna je razlika v ceni vseh izdelkov, ki jih boš kupil, dokler nimaš ustreznega informacijskega sistema, ki bi ti omogočal to razliko videti,
2. od te razlike je odvisno, ali se daljša pot splača, ali ne,
3. ni nujno, da kupiš vse v isti štacuni - lahko greš enkrat tedensko v bolj oddaljeno po artikle, ki so dražji v bližnji štacuni, vsak drug dan pa v bližnji kupiš reči, ki so v njej cenejše, na primer.

OCR metoda ima kar nekaj problemov;

1. dober OCR program, ki zna razbrati EAN kodo, ime artikla in pa ceno ter količino iz včasih zelo različnih računov, hkrati pa seveda razbere tudi datum računa. Seveda mora program pri blagu, ki se plačuje po teži izračunati ceno na 1Kg.
2. prepričati ljudi, da dejansko poskenirajo svoj račun, seveda je potrebno najprej imeti PC+internet+skener.
3. nekateri trgovci imajo "edinstvene" artikle s svojimi EAN kodami - recimo blago svoje blagovne znamke, ali pa naredijo svoje komplete artiklov.

Prisiliti trgovce, da omogočajo dostop do svoje baze podatkov (EAN, cena) je ne-primerno, hkrati pa je praktično nemogoče doseči, da bi se takšen zakon sprejel.

Najbolj preprosta rešitev bi bila zahtevanje standardiziranih elektronskih računov - če na blagajni daš svoj e-mail naslov, ti morajo račun poslati elektronsko. Glede na trenutno negativno mnenje do trgovcev, bi se to celo dalo doseči, seveda z dovolj veliko javno podporo in mogoče celo referendumom.
Stroški za trgovce ne bi bili veliki (baza že obstaja, prav tako so vsi potrebni podatki že vnešeni).

Ne potrebujes skenerja, danes ima prakticno ze vsak mobitel s kamerco. Torej, slikas in posljes ali mail ali mms.

Sicer pa ni tako tezko ugotoviti kje se najbolj splaca.

Sam vec ali manj nakupujem iste stvari - recimo v 90%. Ce grem vsak teden v drugo stacuno, bom hitro ugotovil kaksne so razlike. Glede na dosedanje izkusnje, se mi najbolj splaca it v Spar.

lp

Ideja je super, se pa bojim da bomo dobili nepregledno množico podatkov, če bi res vnašali vse možnosti - od naziva trgovine, lokacije do vseh možnih artiklov. Za primer, samo olja je v eni trgovini kakšnih 20 vrst, krat 5 trgovcev na 10 lokacijah pa imamo samo za olje lahko kakšnih 500 različnih cen. Zato bi bilo bolje določiti košarico recimo 30 artiklov (olje, moka, kruh, jajca, pivo, sladkor,...) vse ostale podatke o artiklu (blagovna znamka,...) pa bi prikazovali neobvezno. Uporabnik bi recimo iskal "olje" in dal sort po ceni in lokaciji in šele po izvedenem iskanju dobil druge podatke o artiklu (blagovna znamka, vrsta,...).

Heh, samo pol pa imamo spet drugo zagato. Namreč, če slikaš vsaki izdelek, ki si ga kupil, mogoče res prišparaš pri nakupu, taisti znesek ali še več pa šenkaš poljubnemu mobilnemu operaterju za sporočila.

CREATE TABLE skupina (
  id INT(10),
  opis VARCHAR(200),
};

CREATE TABLE artikel (
  id INT(20),
  skupina_ID INT(10),
  opis VARCHAR(200)
);

CREATE TABLE trgovec (
  id INT(10),
  trgovec VARCHAR(200)
);

CREATE TABLE trgovina (
  id INT(10),
  trgovec_ID INT(10),
  naziv VARCHAR(200),
  naslov VARCHAR(200),
  opombe VARCHAR(200)
);

CREATE TABLE racun (
  id INT(10),
  original_ID INT(10),
  trgovina_ID INT(10),
  datum_nakupa DATE,
  opombe VARCHAR(200)
);

CREATE TABLE racun_e (
  id INT(10),
  racun_ID INT(10),
  artikel_ID INT(10),
  cena DECIMAL(10,2),
  akcija INT(1),
  opombe VARCHAR(200)
);

CREATE TABLE original )
  id INT(10),
  racun_ID INT(10),
  opombe VARCHAR(10),
  tip ENUM('scan','photo','email', 'drugo')
);

Takole v grobem... Verjetno sem precej stvari izpustil. No, takole bi jaz s tem zacel. Priblizno.

Ne konkurenca, en pošten brainstorming ob pivu pa skupaj eno dobro stvar naredit!

>> Zato bi bilo bolje določiti košarico recimo 30 artiklov (olje, moka, kruh, jajca, pivo, sladkor,...) vse ostale podatke o artiklu (blagovna znamka,...) pa bi prikazovali neobvezno.

Še bolj bi blo po mojem, če bi si lahko uporabnik sestavu svojo košarco. Potem pa se išče najcenejša košarca glede na njegovo lokacijo.

Da mal presekamo tole debato o načinu skeniranja, OCR in ostalem.
A res mislite da ni možnosti prepričat kakšno veliko stranko naj spiše zakon, ki določa da recimo 10 največjih trgovcev z živili MORA nekemu organu opsredovati te podatke, ali pa jih objaviti na spletni strani. Če bi vsako noč sistem dobil .xml datoteko z vsemi cenami Mercatorja, Spara, Tusa, Lidla in ostalih bi bila priprava sistema od tu naprej malenkost.

Že v vsaki kafani mora biti cenik objavljen na določenem mestu s črkami prave velikosti....
Pomoje obvezen dnevni izvoz cen za velike trgovce ni tako velik korak


A je kdo vsaj mal v politiki, da bi dal kako mnenje?

>A res mislite da ni možnosti prepričat kakšno veliko stranko naj spiše zakon...

Po moje je lazje resiti prepoznavanje teksta. Trgovci bi se namrec po moje prevec upirali takim ukrepom.

Kakšno lepo protislovje v zadnjem stavku.
Po moje ne moremo računati na sodelovanje trgovcev in je treba najti druge načine. BTW, v nekaterih trgovinah je fotografiranje prepovedano. Tako ostane le skeniranje računov.