Slabe izkušnje na razgovorih za službo

Lej moj prvi razgovor v življenu je bil super sem prišel skorej do konca je bilo sam še jest ali eden.

Pol sem pa imel še par pa ti povem da sem bil najbolj presenečen ko te kadrovec pa šef prec na razgovoru začneta dobesedno drkati v glavo zakaj bi kot oseba z V. stopnjo šel delati kot skladiščnik (p.s. pač sem rabil službo drugih ni bilo na razpolago) sem jim lepo povedal zakaj sem izbral to službo , taku da sta mi prec dala vedet da nimam kaj iskati pri njih.

Nauk te zgodbe je tak in se ga še kar držim na zdejšnem šihtu, če stranka pokaže da je smet več vredna kot jest, pri meni tudi ona ni več vredna in niti pod razno nebom šel na roke.

Taku da povem z lepim odnosem se lahku daleč pride.

Bil sem na dveh razgovorih, obakrat ne da bi prej sploh vedel, da bom imel razgovor.

Pri prvem me kličejo iz firme, če prinesem papirje od šole. Se vsedem na kolo in oddrvim v firmo. Bilo je poleti pa 10 km do firme. Mi pravi tajnica naj še malo počakam in potem pride pome tehnični direktor in me začne zasliševati. Jaz pa ves premočen in umazan :) Itak so me sprejeli, ker sem imel štipendijo.

Pri drugem mi pravi kolega, če grem z njim pogledat eno firmo, kjer se je poznal z direktorjem. Prideva tja, dobiva sok, pride še en šef in me začneta zasliševati. Meni se je pa vse skupaj jako čudno zdelo. Na koncu se spogledata in me vprašata kdaj bi lahko začel delat. Sem jima rekel, da moram še malo premislit. No, pa nisem dolgo in sem sprejel ponudbo.

Pri meni je bila res negativna samo ena.

Na zadnjem razgovoru, torej, ko sva bila samo dva, mi recejo, da so izbrali mene in da bom dobil po posti pogodbo za podpisat. Cakam 1 teden, nakar poklicem in izvem, da so dejansko poslali ponudbo drugemu in dokler se on ne odloci - podpise, mi ne bodo poslali odgovora. Kar je sicer itak normalno, vendar dogovor je bil 100% drugacen!

Drugace sem bil kar na dosti razgovorih, marsikaj te vprasajo, tudi kaksna vprasanja presenecenja... tako npr. me je enkrat cisto iz jasnega en vprasal (pred 3 drugimi "ocenjevalci" v pisarni) naj povem en vic Matr, da se ravno takrat nisem nobenega spomnil - pa tudi sicer nisem ravno en, ki bi spilal "dvornega norcka".

Na recimo 10 razgovorih v svoji "karieri" - 3 razlicne sluzbe za nedolocen cas - sem ene parkrat prisel v zadnji krog (vkljucno s sprejetnimi del. mesti), pri ostalih sem "odletel" ali ze takoj na prvem razgovoru (previsoke financne zahteve) ali pa mi sploh niso odgovorili na mojo prosnjo (recimo dodatnih 10 prosenj).

Ce nimas vez, je naceloma lahko kar tezko dobiti res kaj pametnega. Pred kratkim bi lahko dobil "zelo" dobro sluzbo preko vez, ampak enega pogoja nisem izpoljeval - zal

lp

Nikoli nisem bil na razgovoru za službo do pred kratkim, ko sem šel na en razgovor iz firbca, da sploh vidim, kako to izgleda. "Direktorčka" na drugi strani sem potem ves čas spravljal v zadrego, saj ni bil pripravljen na moja vprašanja. Najbrž bo nekoč napisal na slo-tech, kako slabo izkušnjo je imel na razgovoru za službo (vendar ne za svojo, ampak za "kandidata", ki ga je on zaposloval ).

Sicer mi pa ni jasno. Predvidevam, da so slo-techovci po večini informatiki? Kaj sploh delajo na razgovoru za službo? Jaz nisem nikoli iskal službe, vedno je služba mene. Dobil sem ene 5x toliko ponudb, kolikor sem jih sprejel.

Pametno sluzbo najt je res tesko, se posebej v MB.

Nacelo ma je res tako, da ce ne poznas koga od zgoraj je precej tezje, zdalec pa ni nemogoce. Jaz sem prosnje posiljal 4 mesece in nic, nato pa kar v roku 14 dni 3 dobre ponudbe.

Najbolj glupo se mi je zdelo tole, zakaj hocete delat v tej firmi ??????????? Kako vprasanje noro .... Ali pa, zakaj ste vi pravi kandidat za to delo ???????????? Zajebavajo lahko druge, sem si mislil ...

Lp

Ok, delno se strinjam. Ampak v tisti situaciji, se nisem najbolj pocutil in mislim da nisem bil edini.

Pogovarjajo se tako, kot da na vsakega (diplomanta) caka se vsaj 10 delovnih mest ... Ko bi le bilo tako ...

Lp

@Tomi

OK, če te kaj tolaži, sicer ni šlo osebno zame, a me je štihnal isto, ko da sem bil jaz. Enaka iskušnja v istem fohu. Ni dobro da imaš delovne izkušnje na podobnem delovnem mestu, ni dobro da imaš delovne izkušnje drugje, ni dobro da imaš strokovni izpit. Ni dovolj da si lep, mlad, splošno izobražen, vzgojen in inteligenten, bog ne daj razmišljujoč. Poleg gat na riti smeš imeti le diplomo, pa glup ko točak moraš bit.

Sem poskušal, pa nisem našel nobene na pol pametne razlage za takšno kadrovanje.

Od takih firm samo čim dlje... Ko te hočejo po svoje vzgojit. In te hočejo uporabit za nekega nerazišljajočega bedaka.

Sej počas bo tud v slo prišla 5 letna pogodba pa potem naj delo oddloči. V Dostih primerih zaželjenih delovoc se bo to zgodilo že samo od sebe...

Zakaj hocete delat v tej firmi? Ali pa, zakaj ste vi pravi kandidat za to delo?

To sta dve najbolj klasični vprašanji na takem razgovoru. Vsaj tako piše v vseh materialih, ki obravnavajo to temo.

Zanimivo je tudi to, da bolj ko se ceniš, bolj te iščejo.

Ko sem moral "pospravit" urnik in sem začel svojo ceno navijati prek razumnih mej, so me nenadoma vsi začeli vabiti na sestanke in mi ponujati delo za to višjo ceno (sicer ne kot redno zaposlitev, a vendar princip ostaja enak).

Sam nimam negativnih izkušenj z razgovori. Samo se pa pri nas dogaja, da so ti razgovori zgolj formalnost. Tako ali tako že vnaprej vejo, koga bojo vzeli.

Se ena slaba "izkusnja" pri meni je bila ta, da so me sprasevali, ce sem se pripravljen preseliti blizje podjetju. Sicer pa dosti klasicnih primerov, ko ti recejo da te v roku tega tedna kontaktirajo, a te seveda ne. Ali pa, da bi te zaposlili tako "zastonj" za nekaj dni, da vidijo, kak si (to se dogaja, predvidevam, predvsem na zacetku tvoje delovne kariere).

Prav tako so mi moteca vprasanja po nekem ceglcu. Ves pogovor naredi tak tog, nic osebnega ni v tem (neke forme z polji za oznacit).


by Miha

ps. Je dovoljeno kako podjetje, kar se razgovorov tice, pohvalit?

Mislim, da se da iz teme ugotoviti zgolj, da se kadrovikov ne da razumeti. Itak mi ostaneta samo dve možnosti, ali ostanem, kjer sem in se pritožujem, ali pa tvegam še kakšno slabo izkušnjo, dokler se ne najde ustrezne rešitve.

Microsoft: seveda je dovoljeno. Dober glas seže v deveto vas.

Tomi> ali pa tvegam še kakšno slabo izkušnjo, dokler se ne najde ustrezne rešitve.

Tvegaj. Pa ne sekiraj se, če so kadroviki štorasti (kar je v velikih podjetjih pogosteje, ker tam pač pogosteje delajo "po knjigi"), pač ne sprejmeš take službe. Itak je dobro, da vedno prežiš na priložnost za boljšo zaposlitev. Male firme so zabavnejše, a tudi bolj rizične, velike so pa v povprečju precej bolj nabasane z butci, ki imajo službo samo zato, ker bi jih doma zmerjali, če je ne bi imeli.

Loki> hm, kako to mislis, da si moral "pospraviti urnik"?

Nehat sprejemat nove zadolžitve, ker se je bližal začetek intenzivnega dela na večjem projektu.

Prvo je za vsako podjetje treba narediti "raziskavo"... s čem se ubadajo... kako jim ti lahko koristiš (predvsem je to zelo pomembno vprašanje.. njih pač zanima njihova korist... bolj kot pa to da boš ti imel visoko plačo..)
Še vedno si na začetku nekaj časa vajenec, kar pa ne pomeni da te lahko zapostavljajo, zafrkavajo.
Vsekakor je treba imeti razščiščene tudi pojme kaj ti pričakuješ od službe in ali te to sploh veseli. Če te ne, boš kmalu iskal novo službo, če pa te, ti pa ne bo problem včasih ostati tudi dlje, ali pa kaj več postoriti, ker boš pač v tem užival.

Veliko veliko lažje je hodit na razgovore, če že imaš neko službo, oziroma da ti ni potrebno vsake vzeti. Takrat se dosti bolj sproščeno pogajaš, vseekakor pa se je lažje pogajati iz tega izhodišča, da oni tebe bolj rabijo kot ti njih( v bistvu ti izbiraš). S takim pogledom si lahko izpogajaš tudi boljšo plačo.

Tudi vsaka negativna izkušnja je zelo zelo dobra popotnica za naprej... Če bi vsak v življenju 100x zamenjal službo bi imel veliko več izkušenj, pogajanj, lahko dosti tudi eksperimentiraš, se počasi naučiš prebrati človeka, znaš vprašati prava vprašanja in tudi svojo pravo ceno bi bolje vedel...Seveda pa naj ne bo cilj menjava služb po tekočem traku ampak dobiti službo pri kateri boš zadovoljen.

Z neumnimi vprašanji dosežejo predvsem to da te spoznajo kakšen človek si.. Če se boš "razpizdu" to ni dobro za tebe... moraš pokazati pravo mero humorja in samozavesti...lahko tudi vrneš neumno vprašanje.

Še to... kadrovnike je veliko bolj strah da dobijo napačnega človeka v službo... saj ga npr. 6 mesecev plačujejo, ugotovijo da ni pravi, v službo so ga uvajali, kar pomeni da se je še en zaposljeni ubadal z njim, potem pa morejo najti še enega človeka.. in se vse ponovi... tako da imajo kar težko nalogo... in bi vi tudi "pretestirali" človeka po dolgem in počez, tudi od osebnih značilnosti..( da ti eden ne zastruplja ozračja v delavnem kolektivu)

Seveda pa priporočam, da si pred službo malo tudi preberete na to temo. Priporočam revijo Moje delo.

Mal raztrgano napisano pa vseeno.. bo verjetno komu kaj koristilo...

LP

karafeka: sicer verjamem, da je večina tega, kar si napisal v prvem delu, resnično, ampak meni se ja pa ravno zgodilo, da je to, da sem imel izkušnje, bila slaba stvar. Stvar je bila v tem, da tudi sam nisem videl, kar bi res bila nujnost moje stroke za določeno delo, ampak to je približno tako, kot je potreben isti strokovnjak za precej arbitrarno delo v isti (in ostalih) firmi(firmah), ki tudi ne širi pretirano stroke, ampak samo povečuje promet. Samo tega pač ne moreš uporabiti kot protiargument. Res pa je, da sem takrat imel službo pri sedanjem delodajalcu za določen čas, sedaj pa sem bolj miren, ker sem za nedoločen.

Mogoče je pa res, da mi vse skupaj sedaj že malo preseda, ker se mi na kariernem področju zadeve podirajo že od diplome naprej. In potem samo nekaj kompenziram, ker hočem dokazati, da vseeno zmorem, pa če tudi ne na najlažji način. Samo vidim, da se eni bojijo takšnih ljudi, kar mi pa res zbija motivacijo. Verjamem, da če sem dovolj vztrajen, bom dosegel svoje, samo po drugi strani je pa bolj pametno biti komformist.

Tody: nekako ne, ker sem iz stroke, ki ni nekako primerna za zasebništvo, razen potem, ko imaš dovolj denarja in se ti ne da delati in imaš kakšnega župana poznanega, da ti da koncesijo. Potem pa lahko uživaš, ko drugi delajo. Sedaj je najbolj pametna poteza kakšna manjša firma, velike so se izkazale za slabe.

Microsoft: malo si usekal mimo, kar se tiče Dolenjske, ker me tja niti ne vleče, ampak bi rad nekaj v prestolnici. Sem naredil preliminatni "state of the art" v manjših podjetjih, ki imajo odlične delovne pogoje in primerno plačilo in izbral pet do šest podjetij, kamor bi šel in kjer mislim, da moje izkušnje ne bodo handikep. Samo res moram pozabiti na tisto grozo razgovora.

Slabih izkusenj sem na razgovorih imel kar nekaj. Vprasanje je samo, kaj posameznik smatra za slabo izkusnjo. Sam sem ponavadi bil najbolj razocaran zaradi odnosa delodajalca. Najbolj me moti, ko delodajalec s teboj sklene nek dogovor in se tega na koncu ne drzi. Da obvescanja o tem, ali si bil sprejet na delovno mesto sploh ne omenjam (tukaj mislim predvsem na komunikacijo). A je res tako tezko poslati mail, poklicati ali kako drugace povedati, da so nasli nekoga drugega, ne pa da niti besedice od delodajalca ampak ... tako je.

Za trenutno delo, ki se mi ponuja sem se tudi kar lepo namucil. Nekje oktobra 2007 sem naletel na spletno stran tega podjetja. Med aktualnimi zadevami so imeli obvestilo o prostem delovnem mestu. Ker je oglas bil datiran ze od maja 2007, sem si mislil, da je mesto ze zasedeno. Ampak vseeno sem medtem 2x poslal e-mail z prijavo oz. vprasanje, ce je mesto se aktualno. Odgovora seveda ni bilo. To je bilo vse oktobra - novembra 2007. Ker me je to zelo razjezilo, sem se odlocil, da prvi teden v decembru poklicem tja. To sem tudi storil, izvedel, da je mesto se vedno prosto in si tako priskrbel razgovor. Dosedaj sem ze 3x bil tam in na zadnjem razgovoru tudi dobil potrdilo, da me bodo vzeli v delovno razmerje. Sedaj pricakujem se samo klic, da grem urediti formalnosti (pogodba & stuff). Upam samo, da bo do tega res prislo. Marsikdo se verjetno ne bi trudil toliko, ampak kot je ze glinik povedal, je v Mb res tezko najti pametno delo in sploh taksno, ki te veseli. Ce to delo ne bi imelo teh dveh komponent, se sploh ne bi trudil. Upam seveda, na najboljsi razplet.

Med cakanjem na tole delo sem bil tudi ze na enem razgovoru, kjer sem se preden sem se lahko predstavil izvedel tocno, kaj bi delal, koliko bi bila placa in moznost napredovanja/izobrazevanja. To je bil doslej eden najbolj korektnih razgovor, na katerih sem dosedaj bil. Bomo videli kako bo.

Lastnih slabih izkušenj nimam. Zadnji je bil 10-15 minutni pogovor z lastnikom podjetja, na priporočilo.
Poznam nekoga, ki je zaradi luftarskih hobijev dobil negativen odgovor za štipendijo, čeprav s povprečjem 9.2. Takrat dobrostoječa in razvojno naravnana firma, ki ji sedaj dosti škriplje.

Ne vem kako je praksa po podjetjih, samo pri nas kandidata povabimo medse za 1-3 dni. Kakor mu je volja, 2-3 ali tudi celih 8ur. Če kdo zahteva stroške, nakažemo. Razkaže se firma, predstavijo se ostali ljudje. Potipa se znanje, razgledanost, občutljive teme kot so nadure, bolniška, dopusti... Pustiš ga čakati med ljudmi, da vidiš kako reagira na okolico, ga zanima, sprašuje... Prevzame ga oseba s področja na katerem bo delal in gresta malce skozi. Skupaj potem oblikujemo neko oceno za kadrovnika.

Dogajali so se kar veliki kiksi s strani kadrovnika glede teh. kadrov, mogoče tudi ker smo precej tehnološko razvojno podjetje.

Smo pa ubrali malce drugačen pristop in kadrujemo srednjo 3,4letnik in potem fax. Ko so šole prosti oz. imajo prakso so v podjetju in se učijo.
Mogoče se izkaže kot boljša opcija.

Dam pa prav osebi, ki je pisala zgoraj glede počutja v pisarnah. Ni vse v $, da bi menjal službo. Sam sem v fazi, da bi zelo rad zamenjal področje, ampak res drastično. Verjetno za manjši denar, ampak za nove izkušnje.
Občutek imam, da ne delam več na sebi ampak na drugih...

Uspešno zaposlovanje

hm, luftarskih, budii? pojasni, prosim.

BUDILI: Ne razumem najbolje tega odgovora! Kdo je v tem primeru naredil napako, iskalec ali kadrovnik?

budili: stvar debate je, če je bil iskalčev odgovor slab, na razgovoru za spletnega razvijalca sem dobil vprašanje glede hobijev in lepo povedal, da za hobije ni veliko časa, ker 12 ur na dan preživim za računalom.

Pa ni tete odgovor čisto nič impresioniral, ampak je vrtala naprej in bila srečna šele z odgovorom, da zbiram znamke .

Ko me vprašajo, s čim se ukvarjam, se meni zdi ustrezno naštevati stvari, povezane z delom (torej, omrežja, linux, udejstvovanje na forumih itd.), ko me vprašajo glede hobijev, pa dobim vtis, da so nasedli puhlicam, da so ljudje, ki se ukvarjajo s športom vztrajnejši itd. (ni zraslo na mojem zelniku!) od ostalih in da jih 12 urno buljenje v konzolo/dan bolj kot ne pušča hladne.

Normalen informatik, vsaj dokler nima familije, bi ja moral biti večino prostega časa pred računalom, če se hoče kaj naučiti... Mar ne?

>Normalen informatik, vsaj dokler nima familije, bi ja moral biti večino prostega časa pred računalom, če se hoče kaj naučiti... Mar ne?

Takle informatik zna še zelo dolgo ostati brez familije.

Sicer pa - jaz v svojem kolektivu oz. med sodelavci ne bi želel nekoga, ki je "večino" prostega časa pred računalnikom in nima hobijev. (No, saj sem imel par takih sodelavcev. Pa žal geekovska raven komunikacije žal ne omogoča najbolj plodnega sodelovanja. Negativne strani prevladajo nad še tako strokovno podkovanostjo.)

-----------Negativne strani prevladajo nad še tako strokovno podkovanostjo
s tem pa se ne bi strinjal. morda prevladajo v ostalih zadevah, striktno glede dela pa mislim da ne.