Slo-Tech - Intel je z zamenjavo zastarele arhitekture NetBurst, ki ni mogla več dohajati konjičev iz AMD-jevega hleva, ponovno osvojil srca večine izbirčnih kupcev. Danes je pri nakupu zmogljivega procesorja povsem logična odločitev nakup Intelovega procesorja, ki temelji na Core arhitekturi. Kaj pa spodnji segment? Tu, glede na razmerje cena/zmogljivost, kraljuje AMD, ki je svojim dvojedrnim procesorjem zelo spustil cene, najcenejšega se lahko pri nas kupi že za 70 evrov.
Intel, ki seveda želi svoj del kolača tudi na tem trgu, je kot protiudarec pred nekaj dnevi predstavil nova, poceni procesorja, osnovana na Core arhitekturi, Pentium E2160 in Pentium E2140. S tem bo poizkušal na trgu ponovno zmešati karte.
V čem se novi Pentium iz družine E2000 razlikuje od večjih bratov, E4000 in E6000? Najprej seveda po hitrosti. Model 2140 bije pri 1.6, 2160 pa pri 1.8 GHz (konec avgusta prihajajoči 2180 bo 2 GHZ procesor). Sprednje vodilo novinca tiktaka pri 800 MHz (enako kot E4000), manjka podpora za virtualizacijo (kot pri E4000). Bistvena razlika je v količini drugonivojskega predpomnilnika (L2), tega je samo za 1 MB. Tehnično gre torej za E4000 zelo podoben procesor, ki so mu onemogočili polovico L2 predpomnilnika. Natančnejšo primerjavo z ostalimi procesorji si lahko ogledate v tej tabeli.
Zelo kvaliteten test na Xbit labs je pod drobnogled najprej vzel ravno količino L2 predpomnilnika. Primerjava je bila izvedena s 4, 2 in 1 MB L2 predpomnilnika, pri enaki frekvenci seveda. Poglejmo, kje se količina L2 cacha najbolj pozna. Skoraj nič pri AutoGK in stiskanju videa z Applovim QuickTime Pro (3-4%). Razlika je opaznejša pri MS Word, Photoshopu je za L2 vseeno.
Žal se razlike pojavijo pri aplikacijah, ki najpogosteje (in za najdlje) obremenijo sistem. Rezultati (4/2/1) pri Quake: 92/86/, F.E.A.R: 85/83/77, Company of Heroes: 104/102/86.
V nadaljevanju testa si poglejte še primerjavo z neposredno konkurenco, Ahtlonom X2 in se odločite, ali bo vaš prihodnji poceni sistem zgrajen okrog AMD-ja ali Intla. Preden se odločite, je treba vedeti, da se novinci odlično navijajo. Tako je E2160 pri 3,4 GZ, skoraj v vseh testih potolkel zastavonošo med dvojedrnimi procesorji, X6800. Konkurenčni 3800 X2 ne dajo toliko od sebe tudi pri najvišjem navitju.
Pri nas sta procesorja že dobavljiva, kupiti se jih da za približno 80, oziroma 90 evrov.
ŽE na privzetih frekvencah sta relativno hitra, pa še navijata se čisto neverjetno. Mogoče celo pade kak raltativni oc rekord .. kot zgleda 100% overclock s temi proci niti ni težko doseči..
Res škoda, da ne trenutno ne kupujem oz ne rabim novga sistema..
Jaz pa ne razumem več te politike izdelovalcev procesorjev. Popolnoma vsi procesorji so močno downclockani tako pri AMD-ju kot pri Intelu. In to vedno bolj in bolj. Včasih smo se morali za 20% navitje truditi ko hudič z kstremnimi hlajenje in votažam v oblakih. Danes prideš z ekstremnim navijanjem mimogrede čez 100% navitje.
Najmanj 60 % se navije vsak procesor z tovarniškim hladilnikom in z tovarniško nastavljeno voltažo. Tam do 60% sploh ni več navijanje ampak samo downclockane procesorje spravljamo na njihovo normalno frekvenco.
Zakaj 3 GHz procesorje prodajajo kot 2 GHz ? V tem primeru Intel celo prodaja 3 GHz procesorje, ki se jih da z boljšim hlajenjem in nekaj več voltaže naviti čez 4 GHz, kot 1,6 Ghz procesor. Tukaj mora biti neka poslovna logika, ki pa jo jaz nikakor ne najdem.
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
Izi@ Najprej prodati kupe procev z nižjo frekvenco, malo kasneje pa še kupe z malo višjo. Vsak ki ni vešč navijanja, bo pač kupil nov hitrejši procesor.
izi: proizvajaš vedno samo eno jedro, ki mu zakleneš množilnik. jedra iz sredine vafra so najbolj kvalitetna in se uporabijo za najboljše proce. vedno bolj se odmikaš od centar vafra vedo nižja je deklarirana hitrost jedra. če je proces izdelave jeder dober so jedra na zunanjosti skoraj enako dobra kot v sredini in se posledično lahko navijejo na veliko višje hitosti. to se jim splača ker je sama proizvodnja v rangu 10-20$ in se jim ne splača imeti več linij ki bi proizvajale več različnih procesorjev. zakaj se navijejo preko hitrosti najhitrejšega procesorja? zato da bo intel/amd lahko kasneje izdal še hitrejši proc, ki pa bo čudežno temeljil na istem jedru, in bo prišel iz istega tekočega traku, ko je prej prišel počasnejši. lp
Vem, da so vsi procesorji iste generacije vedno enaki že od nekdaj. Ko jih spustijo čez teste, se ugotovi, kako kvaliteten je in se jih razvrsti v različne razrede, ki kasneje določijo kakšno frekvenco mu namenijo.
Sedaj pa se mi dozdeva, da so proizvodni proces že tako izpilili in silicijske plošče so tako kvalitetne, da vsi procesorji končajo v tistem najvišjem razredu. Ker pa bi bilo čudno in neprofesionalno, da bi prodajali en sam model procesorja in to tisti najboljši in najdražji morajo umetno narediti "slabše" procesorje.
Ker pa ne smejo prodajati procesorjev po dumpinško nizkih cenah zaradi zakonov, ki ščitijo manjše firme, morajo enostavno "pohabiti" odlične in zmogljive procesorje, da jih lahko nato prodajajo pod ceno. Enostavno jih downclockajo za 100%, pri nekaterih še namerno uničijo malo predpomnilnika in že dobimo cenejši model.
Verjetno bo nekaj na tem, da so prizvodni proces preveč izboljšali
Ubistvu niso smiselne tako velike frekvence, ker je poraba večja, na hitrosti se pa ne pridobi tako veliko. Še vedno imaš počasnejše dele sistema zaradi katerih se ti bo procentualno malo poznalo, tudi če daš proc na 10Ghz. Mislim da o tem govori Amdhalov zakon. Lahko pa da sem čisto mim obrcnil
Amdahla si zadel (on pa s svojim 'zakonom' tudi). Koliko pa z višanjem frekvence povečaš porabo, naj pa povedo drugi. Se res zaradi tega splača (tovarniško) downclockati?
St@jler: Amdahlov zakon pravi o paralelnosti in nima veze tu. Če povečaš frekvenco ure za 100%, bodo teoretično vedno vsi programi delovali še enkrat hitreje. Če pa povečaš število jeder, potem pa določeni problemi ni nujno, da bodo (sploh) delovali še enkrat hitreje - to pravi Amdahl (odvisno od tega, kako dobro se algoritem programa da sparalelizirati z več nitmi).
V praksi pa se, kot že rečeno, dejansko povečanje hitrosti zmanjša zaradi vodila - procesor že deluje še enkrat hitreje, a večino časa potem vstavlja t.i. slepe cikle kot čakalna stanja, da počaka ostale naprave, da opravijo svoje (recimo, da dobi podatek iz RAMa) in ne more prav veliko početi več vmes.
glinik: Glavni problem je pomoje v RAMu. Če imaš dve DDR3 ploščici, glede na specifikacije, je pa že vodilo skoraj prepočasno. Disk je pomoje sekundarnega pomena kle pri računskih operacijah.
C2D za 3 GHz rabi že zelo dober zračni hladilnik, pa še tam ima rpecej visoko temperaturo. In ni 100% a bodo prav vsi šli do tja. Gredo, najde pa se kak ki ne gre. In zakaj bi delali tako hiter procesor, če lahko naredijo počasnejšega, ki bo delal precej več let, kar je idealno za v pisarno.
Glavni problem je pomoje v RAMu. Če imaš dve DDR3 ploščici, glede na specifikacije, je pa že vodilo skoraj prepočasno. Disk je pomoje sekundarnega pomena kle pri računskih operacijah.
---
Sam iz nečesa se vseeno more naložit v ram.
Za tale oreh morata pa razumeti kako deluje tale pomnilniška hierarhija od zunanjega pomnilnika, do registrov v CPU-ju. Enostavno povedano, branje na rezervo in statistika nas vlečeta iz te zagate.
Jaffa: Nalaganje samega programa iz diska (tistih nekaj mega) kot samo enega velikega medija v RAM je trivialno. Ampak potem, ko aplikacija teče, se pretok med procom in RAMom (oz. kot je CCfly omenil celotno pomnilniško hierarhijo) znatno poveča. Disk tu (v vlogi swap-a, ko aplikacija teče) igra čisto drugo vlogo in ko računalnik bere podatke iz swap-a, se tudi njegovo delovanje v praksi upočasni za desetkrat al pa stokrat.
dzinks: Ne gre za to, kolk maš RAMa, ampak kolk je hitr. Ker danes ni tolk hitre pomnilniške tehnologije, da bi dohajala procesor (ne gre tko enostavn kot pri procu, da bi enostavno lahko uro tako hitro povečeval, ker so vezja čisto drugačna).
Sem is ubodu za probo par AMD X2 čipkov in plato in stvar frči ko nora. Tako 4800+ kot 6000ka, ki je sploh nora za 90 nm čip.
Tudi poraba ni nevemkako grozna, celo za 6000-tko.
Je pa vsaj v normalnih taskih stvar sploh frčafela. Tako sem recimo naredil z 6000+ na poceni Foxconnovi plati RAID-6 s 6 500Gb diski in dobil večjo prenosno hitrost, kot jo imam na Dual opteronu 240 s hardversko RAID kartico (Areca).
Mislim, da se K8-ki ni treba skrivbat pred nikomer, sploh v Linux aplikacijah, kjer lahko natveakaš kodo na procesor.
Dual K8 s plato bi bila sploh zabavna opcija, še posebej za strežnik, po tem kar je videti, bo pa dual K10 sploh stelarna...
Brane, ti si v višjem cenovnem razredu s svojimi proci in mašino. Sam pa imam recimo xeon 550 in xeon 700 ter p3-750 v svojih mašinah - v vsaki po 2 proca. In takle cenovno ugoden procesor in plata bi bila zelo zanimiva za nadgradnjo najslabše moje mašine, tut brez navijanja. Osebno mi je dost, da sistem deluje tekoče(tudi vista na dveh xeonih 550 že deluje izredno tekoče z izklopljenim aerotom) in da mi delajo vse aplikacije tekoče brez kakega zatikanja. Ko se aplikacije začnejo zatikat, povečam ram ali zamenjam procesorje v mašini. Igre(tista ena stara, ki jo še kdaj pa kdaj špilam) mi delujejo v najvišji resoluciji in to mi je dovolj. Ne rabim najmočnejše mašine, ker nimam z njo kaj počet - denar pa tut ne raste na drevesih, da bi ga lahko neomejeno zapravljal, poleg tega imam tut še druge hobije, ki so mnogo dražji in gre tja večina denarja (offrodad vožnje s terencem, priprave na tritedensko potovanje po puščavah in podobne zadeve).
V osnovi pa imam sistem vedno v raidu na scsi 160 diskih, tako da s hitrostjo branja iz diskov nimam problemov. Edino na eni mašini imam visto posneto na ide 200GB disk, ki pa ima že tako prenose okoli 60mb/s, tko da deluje zadovoljivo.
Ne vem, če je to res. Za taboljšo Foxconnovo plato sem dal mislim da 80EUR, ene tolk me je prišel x2 4800+ pa 4G RAM so bili tam nekje 120EUR ( Patriot 800 MHZ DDR-2). 6000tka je 200EUR . Vse brez DDV seveda (= prištej 20%).
Nič takega, da bi se razjokal, 4800tka je malce dražja od teh intlov in to pred pocenitvijo, ki bo verjetno sledila v kratkem.
Ko sem nabavljal 6000tko, je bila 200 EUR, ampak takrat je bila USA cena zanjo $240, sedaj pa je padla na $180, torej bo šla tudi tu dol...
Brane, jaz za celo mašino dam ponavadi okol 100 do 120 evrov. Zadnja mašina, ki sem jo kupil je bila acer altus 600 z 2x P3-733, 1.5Gb rama, 2x 36Gb scsi 160 diski, onboard scsi 160 kontroler, ter DDS-4 dat tape z 11 kasetami in dvd snemalnik, grafična pa je bila en ati z 8mb rama.
Če malo pogledaš za rabljenimi dat enotami so okol 200 do 300 evrov, jaz sem pa za vse skupaj dal 100 evrov.
Torej je tvoj računalnik definitvno v mnogo višjem cenovnem rangu - deluje pa ne dost hitreje.
Da razčistimo Amdhala Amdhalov zakon pravi: Povečanje hitrosti računalnika je omejeno s procentom časa, v katerem ostane hitrost nespremenjena
ali drugače:
Npr. da povečaš frekvenco procesorja za 5x (nekje okoli 10Ghz), ostalo pa ostane isto. In če predpostaviš, da je hitrost računalnika polovico odvisna od frekvence procesorja, polovico pa od ostalih stvari dobiš, da se hitrost računalnika poveča za 1.6x!! Formula:
S(n) = 1/(f + (1-f)*N)
S(n) - pohitritev f - delež časa delovanja, ki ga ne povečamo 1-f - delež, ki ga povečamo (frekvenca) N - povečanje (pri nas 5x)
Če naprimer povečaš frekvenco 10X (20Ghz), bo računalnik samo 1,96 krat hitrejši. Še slabši so rezultati, če vzameš, da je frekvenca proc. samo 1/10 stvari, ki jih lahko izboljšaš. V tem primeru dobiš pri 5x povečanju frekvence samo 1,08-kratno pohitritev, pri 50x povečanju pa 1,10-kratno.
Tako, da je ubistvu bolj pametno povečevati hitrosti RAM-ov in pomnilnikov nasploh.
Brane je po moje lepo argumentiral. Jaz imam Athlončka 1700 in se z novimi mašinami sploh ne more kosat, leta delajo svoje :) Si pa frajer, da take kište skupaj sestavljaš itd ... , kapa dol! :)
Lp
Če bi faušija gorela, cela Slovenija bi gorela :)))
Ne mi reč, da lahko realno primerjaš prastari dual P3-700 z dualcoreom na 2 Ghz.
Brane realno lahko primerjam le diske - 2x 36Gb scsi na 15.000 obratih v raid 0 še vedno poseka vse ata, sata in sata2 diske, tako po realni hitrosti prenosa, kot tudi po dostopnem času. Procesorji pa so prepočasni za primerjavo s c2d, lahko pa jih primerjam s celeroni in navadnimi amd-ji do 2GHz, tja pa 2x xeon 750MHz in vsak z 2GB cache še sežejo.
O.K. Ampak koliko pa je pomambna hitrost diska na teh tvojih strojih ?
Pa tudi če disk obdržiš s starrega stroja in pač butneš not opisano novo kombinacijo, nisi bistveno dražji, si pa bistveno hitrejši.
Ne vem, kako lahko primerjaš prastare Xeone z Amd64. Saj če ti stvar dela dobro, super, more powah to you, ampak stvari resno hitrostno niso primerljive.
Teli AMDjčki naravnost letijo. Pri Gentooju me čas compilanja sploh ne sekira več, tudi pri najdaljših paketih.
In med še tako zagrizenim compilanjem lahko počnem hkrati še 100 stari zraven, med drugim gledam tudi filme.
Res luštna zadeva. 6000tka pa je prav strupena. Brez kakršnihkoli posebnih trikov sem jo dvignil s 3 GHz na 3,45 GHz, s stock coolerjem in napajanjem. Šele potem sem dojel, da ji ne smem toliko naviti frekvence, da se HT frekvenca dvigne do 240 MHz z default množilnikom ampak da moram množuilnik za HT ustrezno zmanjšati. A takrat se že nisem hotel več ukvarjati s tem in sem pustil stvar na stock hitrosti in kljub temu frči.
Tudi ne moreš primerjati navadnega Xeon dual CPUja z dualcoreom, ker se slednji vsaj na Gentooju obnaša BISTVENO boljše.
A je performans vreden cene ? Hja, zame vsekakor je. SPloh ker stvar ne stane bistveno več od najcenejših Intlov ( če sploh kaj), pa je vsja na Linuxu zame nekje enakovredna tahitrejšim.
nebivedu nevem kaj bi rad ti doakzal ampak jest mislim da tvojo dual xeon mašino po procesorski moči poseka vsak celeron ki je danes v redni prodaji. Da o dvojedrnikih in ostalih zvereh sploh ne govorimo. Kaj ma pa zmogljivost diskov veze s procesorji pa tud nevem.
Verjetno nebivedu, rad povedal, da je njegova mašina odzivnejša, saj zaradi hitrosti diskov, podatki pridejo prej do procesorja, tako da ima procesor štartno prednost, kot neki novi disk...
Ko pa je 1x stvar v ramu,pa ni več kaj primerjati...
France Rejects Genocide Accusations Against Israel in Gaza,
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
Uporabnik nebivedu želi opomniti na Amdahlov zakon in to, da imamo danes res hitre procesorje in nekatere redke hitre grafe, hitrost periferija pa razen za zavajajoče benche in ostal PR crap je v realnosti praktično na enakem nivoju, kot pred 10. leti.
Menjajo se konektorji in limajo nova lepo zveneča imena, vse z namenom, da stare stvari postanejo neuporabne, razlike v hitrosti pa so neznatno boljše, če sploh.
Diski za PC mlinčke še danes niso dosegli zmogljivosti ATA-100, imamo pa SATA 300 z gnilo narejenim konektorjem, govori se že o SATA 600. Do zmogljivosti SCSI diskovja še veliko manjka.
Za RAM je enako DDR 2 in 3 sta komaj na ravni RAMBUS, vse skupaj pa je samo malenkost boljše od SDRAM.
Tribesman, če nebi bral tako površno, bi videl da ne primerjam dual xeon z c2d, ampak s celeronom do 2GHz, ki ga pa pojesta že 2 komada P3-733MHZ s po 256Kb cacheja, kaj šele dva xeona s po 1mb cachja.
Kar se pa tiče ostalega je pa azrael vse povedal. Scsi diski iz leta 2000 še danes delujejo hitreje kot vsi ata, sata in sata 2 diski. Procesorji so močnejši, grafične so močnejše, ram deluje na malo večjih frekvencah, ampak v vsem tem času so pa ostala vodila ostala praktično ista z isto frekvenco in istim prenosom.
Nobenega napredka ni v ostali periferiji, samo hitrost proca, grafične in delno rama, vse ostalo pa je na stopnji tistega iz leta 2000.
Jep, pri IBM-u so sigurno idioti, da delajo sisteme z 20 mega cache-a...
To je odvisno od več faktorjev : tip procesorja, tip dela (programov), tip spomina in povezave do CPU...
Mislim, da so za Athlone 64 rekli, da se preveč ne pozna večji cache. Pri core 2 Duo pa... ne vem, ampak najbrž ne dajo gor brez veze 4 MB cache-a. Ali ?
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Naj prosim to en malo strokovno razloži. Vsi vemo čemu je namenjen cache. Tudi v teoriji vemo kako zadeva deluje, ampak v praksi ni nekega učinka. Če gledamo RAM, 1 ali 2G se precej pozna ...
Lp
Če bi faušija gorela, cela Slovenija bi gorela :)))
Nebivedu... dej zalaufaj en test Super PI na svoji mašini... da vidimo kaj delajo ti zlobni Xeoni... 1M in 2M test če lahko.
Trenutno najpočasnejši Celeron ki ga lahko še kupiš zračuna 1M v priblizno 40s. (single core, 512kB cache, 3GHz)
Nobenega napredka ni v ostali periferiji, samo hitrost proca, grafične in delno rama, vse ostalo pa je na stopnji tistega iz leta 2000.
Ammm ravnokar si naštel vse komponente v računalniku ki imajo dejansko kaj vpliva na hitrost računanja, razen diskov, za katere si sam prepričan da se niso pohitrili nič od leta 2000. Ampak jaz pravim da se motiš. Diski so v tem času postali nekje 3* hitrejši kar se prenosov tiče... tako desktop kot serverski. SCSI diski iz leta 2000 so pa nekaj kar, verjemi mi, povprečen uporabnik noče imeti niti približno blizu svojih ušes ;)
In kako da ti ne vidiš napredka v hitrosti vodil? PCI Express ponuja gromozanske pasovne širine, kaj bi sploh še rad? A ti mogoče zvočna kartica prepočasi deluje?
Jah leta 2000 so mel desktop diski 5400 rpm in max prenose v rangu 20MB/s... danes so 7200rpm in max prenosi v rangu 70MB/s... Dostopni časi seveda niso 3* boljši. So pa zaradi raznih predpomnilnikov zadeve bistveno drugačne kot hočejo nekateri tukaj dokazat...
Funtech, AGT, v ceniku so, če so na zalogi , pa ?
