FDV je nekoristen fax

Ja, ampak to še ne pomeni, da je vaše družinsko podjetje takšno ali pa, da si morda še celo ti samo na podlagi družinske povezave takšen. Je pa zagotovo neprijetno, kadar te nekdo kar vrže v nek stereotip, ne da bi sploh vedel kaj in kako se pri vas (pri tvoji mami) dela oziroma, če bi gladko spregledal, da ti v te rabote tako ali tako nisi vključen.

Govoriti o FDV-jevich kot zajedalcih pa je enako ravno temu. Ker jih je nekaj politično izpostavljenih in ga pač po svoje biksajo, se sedaj kar nenadoma vse po vrsti meče v isti koš. Ampak nekaterih takšno poenostavljanje enostavno ne moti. Čeprav bi od izobraženih ljudi (ne glede na smer in stopnjo izobrazbe) pričakoval, da se vsaj večini takšnih posploševanj izognejo.

Tudi nekaterih naravoslovnih fakultet se recimo drži "sloves", da delajo samo neuprabne teoretike, pa se jih ne vleče ravno po komentarjih kot "komunajzarje" ali "fujdvejevce". Ampak stereotipi in posploševanja so tako lepi. Možgančke se lahko izklopi in samo še po papagajsko ponavlja mnenja drugih. Intelegenca, tudi tehnična, pa bi morala sloveti ravno po uporabi možgančkov.

Mislim da je problem ljudi, da enačijo bivši fspn in fdv (za fspn bi lahko rekli da je bil politično obarvan, kar za fdv ne moremo). Drugač pa je pomoje problem večine slovenskih fakultet, da za nekatere programe razpišejo res ogromno mest na katera se potem vpisujejo "študentje" samo za to da imajo napotnico pa bone. Lep primer so fakulteta za gradbeništvo, strojništvo in elektrotehniko. Bolj konkretno v 1. letnik vsš programa na gradbeni je bilo vpisanih 180 študentov. Od teh jih vsaj polovica ni nikoli prišla na predavanja, kolokvije ali izpite. Od ostale polovice jih je še pribljižna polovica odnehala po prvem semestru (očitno folk misli, da bo to šlo kar z levo roko). Fakultete očitno ne briga uspešnost ampak samo glavarina, ki jo dobi od države. Študenti pa se tudi ne sekirajo preveč, ker je študij brezplačen (v teh primerih bi jaz uvedel vračanje šolnine državi).

Tako da vsem našim naravoslovcem priporočam kako osnovno poglavje vsaj sociologije in politologije, pa valda ekonomije. Pa tud antropologija ni švoh, za bonus. Zna kje kaka lučka več posvetit, kar lahko kvečjemu koristi.

Eh. Večina naravoslovcev tudi brez tega ne blebeta neumnosti. Tistim nekaj čudnim, pa bi zadoščalo že to, da bi malo bolj poslušali in gledali okoli sebe.

Oni iz tehničnih srednjih šol o teh rečeh nimajo pojma, vpisujejo se pa na smeri ki to zahtevajo. Đizs, še osnov angleščine ne obvladajo.

huh - v tej temi sem kar naprej žaljen. sam prihajam iz tehnične srednje šole in mi gre anglščina precej dobro štirica na maturi bi to recimo lahko potrdila - seveda pa sem obiskoval tudi FDV in sem baraba zaposlen v zaseben sektorju - in zažiram državni denar al kako že gre mantra
kandazar - FDV je močno političen faks - lukšič, ki v SDju igra pomembno vlogo, je bil nekaj let nazaj dekan, tudi pri nekaterih drugih predavateljih se najde politično aktivne, po nekaterih obtožbah celo politično nastavljene akterje, sam to še vedno ne govori veliko o uspešnosti diplomantov FDVja.
sem pa za razliko od dne ko sem odprl temo, sedaj pripravljen priznati da je FDV nekoristen faks.v kolikor bi bil koristen, bi danes imeli mnogo boljše medije, boljšo javno upravo, vojsko in še kaj - tako pa še vedno ostajamo v tretji ligi :/
edit: dodal pozabljeno besedico

FDV je močno političen faks - lukšič, ki v SDju igra pomembno vlogo, je bil nekaj let nazaj dekan, tudi pri nekaterih drugih predavateljih se najde politično aktivne, po nekaterih obtožbah celo politično nastavljene akterje, sam to še vedno ne govori veliko o uspešnosti diplomantov FDVja.

Če so našteto razlogi, da je FDV močno politična fakulteta, potem lahko rečem naslednje:

"___________ je močno političen faks - ______, ki v ______ igra pomembno vlogo, je bil nekaj let nazaj dekan, tudi pri nekaterih drugih predavateljih se najde politično aktivne, po nekaterih obtožbah celo politično nastavljene akterje, sam to še vedno ne govori veliko o uspešnosti diplomantov ______."

Razen kakšnega študenta montanistike, si lahko vsak sam vpiše svoja priljubljena imena.

Je pa zanimivo pogledati kakšno visoko šolo novejšega datuma, katere ustanovitelji so ministri, državni sekretarji in nosilci funkcij v političnih strankah. Pa ni pomembno katerega pola ali svetovnega nazora so. Prej bi takšnim rekel, da so močno politične. Pa še njim ne odrekam pravice do obstoja.

Valvoline> Pa nej potem hodijo brihtne buče študirat filozofskega sranja

Eno sranje od filozofa:

René Descartes @ Wikipedia

A kdo pozna kakšnega FDVjevca, ki mu je bil FDV "pretežak", pa se je potem prepisal in končal "lažji" faks kot je npr. medicina, matematika, FRI, strojništvo...?

Poznam enega, ki je iz politologije prišel na FRI. Nisem ga pa povprašal po razlogih.
Poznam tudi eno, ki je diplomirala psihologijo (na FF), sedaj pa mislim, da ravno piše diplomo na FRI.

Sem pa poznal tudi dva, ki sta šla iz FRI na FDV, pa sta tudi tam gladko pogrnila. Zadnje, kar sem slišal o enem izmed njiju je bilo, da je vpisal telekomunikacije na ŠCPET.

Zakaj pa so to pomembni podatki, pa ne vem... meni ne povedo nič o relativni "težavnosti" študija. Razen tega seveda, da moraš biti s srcem pri stvari, če ne, se ti bodo stvari vlekle in vlekle.

o mariborski univerzi na žalost vem samo to, da vsi ki jih poznam in so tam študirali, so se vrnili v domači kraj.vsi ki so šli študirat v LJ, pa so ostali v LJ ali odšli po svetu.

no Daedalus pravilno si povedal....politologija je samo dodatek k splošni razgledanosti... podobno kot sociologija, obramboslovje in podoben jebiveter...sicer je fajn če znaš, ni pa to nič konkretnega. denar ti še vedno služi tehnično znanje ne pa eno politično mnenje o še vedno trajajoči vojni med S in J Korejo ali pa nastrojenosti južno Ameriških držav proti Kolumbiji...

Mene pa zanima, alexa-lol, kdo bo tvoje izdelke prodajal? Gradbinec? Matematik? Električar?

Komunikolog?

Mene pa zanima, alexa-lol, kdo bo tvoje izdelke prodajal? Gradbinec? Matematik? Električar?

Komunikolog?

aja no lej ti ponazorim... Apple je odličen primer, kaj se da z reklamo narediti (tudi Coca Cola)
no pa pustimo ostale Applove proizvode ob strani in se osredotočimo na iPhone...kljub konkurenci na trgu (Nokia, Samsung) se iPhone prodajajo kot vroče žemljice. Tukaj je seveda nek del imidža in designa, a tukaj gre več kot za to. Apple je naredil tako odličen telefon, da mu ne Nokia ne Samsung ne HTC ne RIM ne morejo blizu. In to ni le mnenje Apple zanesenjaka (kar mimogrede sploh nisem saj je iPhone edini Apple proizvod, ki si ga lastim). Samo probite sledeče narediti na svoji Omniji. Dajte s palčko v eni sekundi petkrat hitro pomakniti kurzor v vodoravni smeri levo desno in opazujte štekarijo... na iPhnu to delam pol minute in stvar ne zašteka...in to dovršenost smo ljudje pripravljeni plačat (Apple ima od vsakega iPhona 200$ profita)... in do te dovršenosti niso prišli s pomočjo marketniga ampak le z močnim razvojnim oddelkom.

Pa ti tko povem... fotr ma gradbene fermo, 2700€ plače in smo zdej nabavl hišo za 340 000€. Dvomim, da bi lahko kej tazga naredil če bi študiral na FDVju.

No recimo iphone:
- kdo mislis, da je delal fokusne skupine za iPhone?
- kdo mislis, da je analiziral potrebe in zelja trga?
- kdo mislis, da se je ukvarjal s komunikacijsko strategijo napada na trg?
- kdo mislis, da je jobsu napisal keynote speech?
- kdo mislis, da je naredil osnutek in celotno strategijo njihove komunikacije z razvijalci?
- kdo mislis, da vodi support team/oddelek?
- kdo mislis, da komunicira z vsemi mediji?
- kdo mislis, da se ukvarja z celotno izkusnjo apple store trgovin?

itd.

Osnovna napaka Slovenije je da je preveč FDV jevcec...sej ne rečem, da niso potrebni ampak v manjši količini. Slovenija se sooča s porblemom nesimetričnosti izobrazbene piramide...preveč je FDVjevcev in premalo inžinirjev. Nesorazmerje ni samo med družboslovci in naravoslovci ampak tudi v številu diplomantov univerzitetnih in visokošolskih programov.

Tukaj imate cel članek in berite...
Ohromelost Slovenije v krizi zaradi premalo inženirjev
Kriza je razkrila, da lahko podjetju dajeta inovativno perspektivo samo inženirsko vodstvo in močan razvoj. Naj ekonomisti ali politologi predlagajo zamisli za novo generacijo izdelkov? Za novo nišo? Zmožni so le utečenega poslovanja. Vendar ni nič večno, trg se spreminja. Kdor zastane, je izgubil bitko. Najlažji so lonposli, ker je inženirsko delo tujega kupca. Zavožena podjetja so dokaz, lonposli so jih potopili. Število inženirjev na sto zaposlenih odraža njihov razvojno-inovacijski potencial. Ker je ta 2,4 krat manjši od avstrijskega, to že določa našo tolikokrat nižjo dodano vrednost na zaposlenega, malo produktno inovativnih podjetij, malo patentov, malo visoko tehnoloških podjetij, na koncu verige pa tolikokrat nižje plače in vsote za zdravstvo, šolstvo in socialo. Kar je zakonitost regresijske enačbe vseh evropskih držav po raziskavi Inštituta za ekonomske raziskave 2008.
Od števila inženirjev odvisna prihodnost po krizi
Noben drug poklic nima tako usodnih posledic za blaginjo državljanov kot inženirski. Presenetljivo je, da njihovo število v akademski sferi na vse to ne vpliva. Prav postsocialistične članice EU pa jih imajo na državnih inštitutih največ, vendar so tudi najbolj zaostale z nizko dodano vrednostjo in plačami. V gospodarstvu imajo razvojnikov tri do desetkrat manj od razvitih držav EU. Najmanj raziskovalcev v državnih inštitutih imajo Avstrija, Švica, Danska in Velika Britanija, ki pa imajo najvišjo blaginjo, ker njihova znanost uspeva v podjetjih, zlasti velikih. Okvirni programi EU so vse bolj domena velikih podjetij, ki okrog sebe zbirajo raziskovalce različnih narodnosti. S tem pa postaja število raziskovalcev v podjetjih kazalec njihove moči. Kdor bo uspel v krizi to obdržati in celo krepiti, bo v pokriznem obdobju zmagovalec. Kakšne možnosti imamo? Od števila inženirjev za tvorbo takšne razvojne moči je odvisna naša prihodnost po koncu krize, ki bo naslednje desetletje razdelila na dve različni dobi, z drugačno razvrstitvijo držav in njihove moči. Kako naj se optimalno vključimo v te priprave, da bomo tvorci novih niš vsaj na nekaterih področjih?
Teh regresijskih soodvisnosti ni mogoče potlačiti, kar nekateri pri nas počnejo. Prej ali slej se bo vrnilo z vso težo. Posledica bo prevrednotenje vloge znanosti po vzoru razvitih. Kako torej »ustvariti« več inženirjev in kako jih pripeljati v podjetja? Primerjava z razvitimi državami EU razkriva nesorazmerja med diplomanti različnih ved, ki jih moramo odpraviti, če se hočemo povzpeti v njihovo skupino in doseči njihovo blaginjo. In se tako iztrgati iz skupine neuspešne postsocialistične skupine.
Vse manjši delež inženirjev med diplomanti univerz
Po letu 1975 se je začel zmanjševati delež diplomantov tehnike med vsemi diplomanti: tega leta je v tehniki diplomiralo 38 odstotkov vseh diplomantov na univerzah, leta 2007 pa samo še 12,7 odstotka. Delež diplomantov ekonomije in menedžmenta je bil leta 2007 30-odstoten, torej dobivamo že 2,3 krat več ekonomistov kot inženirjev. Še ob osamosvojitvi je diplomiralo več inženirjev kot ekonomistov.
Strokovne visoke šole dajejo vse več diplomantov, podobno Avstriji in Nemčiji. Na njih diplomira nekaj manj inženirjev kot na univerzi (684 proti 726 v letu 2007), iz poslovnih ved pa trikrat več kot na univerzi (2720 proti 912). V Avstriji je to bolj uravnoteženo, saj jih iz ekonomskih ved diplomira samo dvakrat več kot na univerzi, iz tehniških pa precej manj. Relativno jih pri nas iz tehnike diplomira 705 na milijon prebivalcev, v Avstriji pa 800, vendar pri njih iz poslovnih ved diplomira samo 27 odstotkov več kot iz tehničnih, kar pomeni bolj uravnoteženo proizvodnjo kadrov.
Razlika je še večja, če upoštevamo tudi naravoslovje skupaj s tehniko. Pri nas jih je glede na tehniške malo (tretjino), v Avstriji pa jih je polovico tehničnih. Tako jih iz tehnike in naravoslovja pri nas diplomira 16,3 odstotka, v Avstriji pa še enkrat več: 32,7 odstotka, torej več kot iz poslovnih ved (28,1 odstotka). Pri nas je teh 31,5 odstotka, oz. 1845 na milijon prebivalcev, v Avstriji pa 1020, samo dobro polovico naših. V Nemčiji je razmerje med diplomanti še bolj usmerjeno v inženirske poklice, saj je tehnikov in naravoslovcev skupaj 33,6 odstotka, ekonomistov pa 21,1 odstotka, za tretjino manj kot pri nas. Pri nas je število diplomantov netehničnih ved zelo hitro naraščalo, inženirjev pa ne tako: prvih je v desetih letih poraslo za 120 odstotkov, inženirjev pa samo za 40 odstotkov. Pri takšnem razvoju je prišlo do izrazitega nesorazmerja, ki ima za posledico pomanjkanje inženirjev za razvoj v podjetjih. To nesorazmerje je do Avstrije že 2,4 kratno, do Finske pa 4,5 kratno na milijon prebivalcev. Politika je bila za ta problem slepa. Razlike v številu diplomantov naravoslovja in tehnike pri nas, v Franciji, Irski in Finski v letih 1998 do 2005 so frapantne, zlasti Francija hitro napreduje, njihovo število diplomantov na 1000 prebivalcev je že za 139 odstotkov večje od našega. To bi moralo že davno sprožiti alarm v vladi.
Zanemarili smo pomen višjih in visokih strokovnih šol. V Avstriji in Nemčiji je število diplomantov tehnike teh šol nekajkrat večje od univerz. To ustreza delitvi dela v podjetjih, kjer velja pravilo Gaussove razdelitve: najvišje izobraženih je najmanj, srednje izobraženih največ. Po strukturni izobrazbeni lestvici M. Glihe iz leta 1995 je na zahtevni 8. tehnološki razvojni stopnji potrebno pet odstotkov doktorjev, 15 odstotkov diplomiranih inženirjev, 35 odstotkov inženirjev in preostalo tehnikov oz. visoko kvalificiranih delavcev. Glede na to bi moralo biti funkcionalno razmerje med inženirji strokovnih višjih šol in diplomiranimi inženirji okrog 2,3 : 1. V Avstriji je 2,8 : 1 (9783 : 3415 za leto 2007), v Nemčiji 4,1 : 1 (54230 : 13226). Pri nas je leta 2007 na visokošolskih tehničnih strokovnih programih diplomiralo 684 študentov, na univerzitetnih pa 879, kar je 1 : 1,28. Na tehničnih višjih strokovnih šolah je diplomiralo 746 študentov, kar je razmerje 1 : 1. Tehnične srednje šole je končalo 4894 tehnikov. Stanje v Sloveniji je nepregledno in nestalno. Proizvodnja diplomantov se še ni ustalila.
Nesimetrična izobrazbena piramida
Tega nesorazmerja ne izboljšajo diplomanti višjih strokovnih šol, ker jih je precej manj kot v Avstriji. Zato je naša izobrazbena piramida nesimetrična, premalo je podpornega kadra diplomiranim inženirjem, ki zato opravljajo nižje zahtevna dela. Z višjih tehničnih šol dobimo enako število diplomantov kot z univerze (746 proti 726 oz. 373 na milijon prebivalcev), v Avstriji jih je trikrat več kot diplomantov univerze (9783 proti 3078 oz. 1206 na milijon prebivalcev), kar je 3,2 krat več kot pri nas. Poslovne vede dobivajo iz višjih strokovnih šol pol toliko diplomantov kot z univerz (1676 proti 3691), medtem ko v Avstriji skoraj enako (6634 proti 8281). V Sloveniji imamo zato hipertrofirano strukturo izobrazbenih stopenj in poklicev. V tem moramo iskati zaostalost v tehnološkem razvoju in s tem v dodani vrednosti na zaposlenega, nizkih plačah in pokojninah. Druga sistemska napaka, ki pa to zaostalost še povečuje, je razdelitev teh višje in visoko izobraženih kadrov med sektorji družbe.
Osnovno šolo ima pri nas več zaposlenih, kvalificiranih imamo nekajkrat manj, več pa s poklicno srednjo šolo, kar je posledica šolskega sistema. Avstrija in Nemčija slovita po dualnem izobraževanju, ki povezuje delo v podjetju s šolo in ki je osnova nemškemu slovitemu visoko kakovostnemu kadru. Obeh skupaj je približno dobra polovica. Pri zaposlenih z višjo strokovno šolo se kaže trikratna razlika proti Avstriji, medtem ko imamo preveč zaposlenih z univerzitetno izobrazbo. V tem se kaže asimetričnost tako po strukturi posameznih ved kot tudi po številčnosti. Takšna struktura je neracionalna in povzroča težave pri razporejanju nalog.
Doktorat ima malo zaposlenih, komaj pol v primerjavi z Avstrijo in Nemčijo. Pri nas jih je pred dvema letoma iz vseh ved doktoriralo 6,8 odstotka, na tehniki 10 odstotkov, v Nemčiji pa 24,7 odstotka oz. na tehniki 17 odstotkov. S tem je izražena kakovost celotnega študija.
Razdelitev inženirjev po sektorjih
Diplomanti tehniških ved so se zaposlovali predvsem v javni upravi in poslovnih storitvah (podjetja za IT, svetovanje in RiR), najmanj pa v industriji. Zato je v razvojnih oddelkih podjetij sorazmerno glede na število zaposlenih več kot pol manj razvijalcev kot v Avstriji in štirikrat manj kot na Finskem. Število diplomiranih inženirjev v industriji je od leta 1997 do 2007 poraslo za 58 odstotkov, ekonomistov za 129 odstotkov in družboslovcev za 68 odstotkov. Leta 2007 je bilo ekonomistov, družboslovcev in pravnikov že skoraj toliko kot inženirjev. Gre pa za proizvodna podjetja, katerih osnovna naloga je inovacija. To pa lahko pričakujemo samo od inženirjev. Tretjina diplomiranih inženirjev (2495) je v raziskavah in razvoju podjetij. Običajno je v industrijskih podjetjih razvitih držav 50 odstotkov inženirjev v razvoju. Glede na avstrijske razmere v naši industriji manjka okrog 2600 inženirjev ((2400 – 1100) x 2), v celoti v proizvodnih podjetjih še 2040, da bi jih bilo skupaj 9600. Ker je povprečen letni priliv inženirjev okrog 270, bi ta cilj lahko dosegli v desetih letih.
Največ novih inženirjev je v desetih letih prišlo v dejavnost K: poslovne storitve, 517 več kot v industrijo. Večina je odprla svoja podjetja za svetovanje, za informatiko in softver. Zato je delež inženirjev med zaposlenimi te dejavnosti največji: 11,5 odstotka. V javni upravi je 5,7 odstotka, najnižji pa v proizvodnih podjetjih, 3,7 odstotka, kjer bi pričakovali več, saj je to njihovo torišče dela.
Tudi število tehnikov višjih šol se nasprotno trendom v razvitih državah glede na diplomirane inženirje zmanjšuje, leta 1997 jih je bilo še 46 odstotkov, leta 2007 samo še 39,6 odstotka. Število inženirjev 1. stopnje se tudi zmanjšuje, ker po njih očitno ni potrebe. V letih 1997–2007 se je njihovo število zmanjšalo s 1732 na 1216 in je doseglo samo še 16 odstotkov števila diplomiranih inženirjev. Izobrazbena sestava v industriji zato ni funkcionalna. Zaradi pomanjkanja inženirjev je razvoj v podjetjih nesposoben za inoviranje. Zato je po raziskavi SURS leta 2006 samo pet odstotkov podjetij uvedlo nove inovativne izdelke proti 30 odstotkom avstrijskih. Država kljub deklaracijam podjetjem ne pomaga. Leta 2008 je bilo za mlade raziskovalce v gospodarstvu namenjenih samo 1,4 odstotka vsote, ki je bila namenjena mladim raziskovalcem v znanstvenih ustanovah (85.000 proti 5.822.000).
Inženerjev ne znajo ne ceniti ne uporabiti
Odnos menedžmenta do inženirjev se v 20 letih po koncu samoupravljanja ni spremenil. Ne znajo jih ne ceniti ne uporabiti. Njihove plače so nizke, nižje od učiteljev v šolah. Zato so frustriran, prezrt in neizkoriščen sloj. Zato se mladi tehničnih fakultet izogibajo. Leta 1995 sem (Sobotna priloga Dela, 30. 8. 1995) v članku Spopad elit ali iskanje krivca odgovoril trditvam dr. Maksa Tajnikarja, tedaj ministra za gospodarstvo, ki je očital nedejavnost inženirjem na konferenci Zveze inženirjev marca 1995. Zagovarjal sem tezo, da gre za spopad ekonomsko menedžerske in razvojno tehnološke elite ter za iskanje krivca za neuspešno ekonomsko politiko. Razvoj me je potrdil, Avstrija nas je krepko prehitela. Očitati inženirjem nedejavnost, potem ko je politika dopustila, da se je sesula razvojna elita od 8500 inženirjev na klavrnih 1800, v dvajsetih letih se je okrepila komaj na 2300, je pokvarjeno in demagoško. Ta 450-odstotni osip razvojnega potenciala je imel strahovite posledice na dodani vrednosti, plačah in BDP. Čudim se, da se tega nihče ne zaveda in o tem nihče ni razpravljal na razvojni konferenci vlade. Je pa to alfa in omega. Dokazano s komparacijsko metodo. Edino to, vse drugo je prazno nakladanje.
Slovenija je razvojno invalidna
Slovenija je razvojno invalidna, ni opravilno sposobna za inoviranje finalnih izdelkov in kompleksnih postrojenj. V sedemdesetih letih je bila, velika podjetja so imela 80 odstotkov izvoza po lastnem razvoju. Danes o tem lahko samo sanjamo. Politika se tega ne zaveda, pleteniči o lizbonski strategiji, ki je nismo sposobni peljati s tako šibkim potencialom znanja. Izvoza visoko tehnoloških izdelkov praktično ni, patentov je komaj za delček avstrijskih. To je dokaz za nesposobnost menedžmenta. Vlada se napačno zanaša na mala podjetja, na njihovo razdrobljeno in jalovo prihodnost. Tega so zmožna samo velika podjetja, vrh sistema z razvojnimi centri z dovolj veliko kritično maso za prodor v nove smeri. Ta lahko napajajo mala podjetja z naročili v svoji mreži. Te iluzije se moramo znebiti. Nesposobne birokratske menedžerje morajo zamenjati menedžerji inženirji. Edino ti lahko dajo podjetju vizijo in ustvarijo inovacijske time, promotorji novih izdelkov in novih podjetij. Organizacija podjetij je zastarela, inženirji niso samostojni v matrični mreži timskega dela. Spet bom ponovil kot pred 15 leti: vlado bomo sodili po tem, kako bo sposobna na terenu, v podjetjih organizirati inženirsko razvojne potenciale za evropsko konkurenco.
Dr. Marko Kos, publicist

sam mal, zakaj je pa FDV kriv, da so inzinirji nesposobni/jih je premalo?

ja to lahko gledaš tudi tako...da je trenutno FDVjevcev preveč, tudi če jih je hkrati čisto zadostno število na miljon prebivalcev...pač je inžinirjev premal in hišica iz kart ne stoji tako kot bi mogla

to je tak problem kot da če dva veslata o čolnu...oba morata veslati enakomerno..če en preveč se obrneta...tko je tukaj nimaš kej

Ja pa dej ti men povej zakaj ma programer v Ameriki plače 100 000€ na leto v Sloveniji pa če ma 30 000€ na leto. Ne vem zakaj..ampak govorim generalno sistem je mal zafuran.

oz. lahko ti odgovorim...ker je premalo strojnih tehikov in morajo inžinirji opravljati delo, ki je preenostavno in tudi slabše plačano..je patudi možnost, da so managerji v strojnih in elektro podjetjih pač trčeni in ne znajo do konca izkoristiti kadra, ki ga imajo.

oz. še en razlog je..preveč družboslovcev
Diplomanti tehniških ved so se zaposlovali predvsem v javni upravi in poslovnih storitvah (podjetja za IT, svetovanje in RiR), najmanj pa v industriji. Zato je v razvojnih oddelkih podjetij sorazmerno glede na število zaposlenih več kot pol manj razvijalcev kot v Avstriji in štirikrat manj kot na Finskem. Število diplomiranih inženirjev v industriji je od leta 1997 do 2007 poraslo za 58 odstotkov, ekonomistov za 129 odstotkov in družboslovcev za 68 odstotkov. Leta 2007 je bilo ekonomistov, družboslovcev in pravnikov že skoraj toliko kot inženirjev. Gre pa za proizvodna podjetja, katerih osnovna naloga je inovacija. To pa lahko pričakujemo samo od inženirjev.

daj potem prosim razloži zakaj imajo diplomirani strojniki ali elektrotehniki po diplomi cca 700€ plače?

Zato ker takrat delajo pripravništvo ;)

daj potem prosim razloži zakaj imajo diplomirani strojniki ali elektrotehniki po diplomi cca 700€ plače?

Zato ker takrat delajo pripravništvo ;)

no daj si poglej tole http://www.finance.si/167935
sicer 3 leta staro ampak spremenilo se ni nič na boljše.
inženir elektrotehnike 1200€ plače po 5 letih delovne dobe

Hotel sem povedati, da je vodenje gradbišča storitvena dejavnost

Gradbinci niso samo vodje gradbišča

KandazaR> O slovenskih arhitektih bolje da sem tiho.

Tudi sam ne mislim za cel ceh tišat roko v ogenj, ne bom se pa šel vojne arhikteti:gradbeniki.

Nove metode gradnje mostov predorov... (posebej za karavanke so npr razvili nova sidra, pa nove rešitve pri prednapenjanju mostov, optimiziranje narivnih tehnik...).

Upam da so bili to Slovenci in ne Avstrijci. Hotel sem povedati, da je vodenje gradbišča storitvena dejavnost, tako kot izvajanje neke ankete. V 90% gre za trivialne zadeve, 10% pa je inovativnih (nova metodologija, posebno pilotiranje itd.).

no ker je vse tako trivialno ti svetujem da greš za gradbenege nadzornika. Kot si že rekel 90% stvari je trivialnih torej bi jih potemtakem ti moral znati. Čudn da nisi reku daj e polagat ploščice trivialno..sej jih samo zlagas...

zdaj mi pa povej kako preprečiti segregacijo betona pri ulivanju ker je vse tako trivialno.

Mah alexa... ono tvoje pisanje o "proizvajanju" je pa resno marsistično nakladanje. In ti očitno kak dodatek k splošni razgledanosti ne bi škodil. Mi je žal, da morem takole ad hominem nastopat, sam očitno dosti tega ne razumeš. Proizvajanje samo po sebi nima nikakršne funkcije v družbi. Je treba par stvari povezat, da dobi smisel.

//
ker sem ravno v feeelingu bom še en argument napisal..
naj se vsak ozre po sobi in se zamisli kdo je kak proizvod naredil...

računalniški monitor..elektrotehniki
kalkulator...elektrotehniki
PC...elektrotehniki
Blok...gradbinci

grem ven...
vlak...strojniki
avtobus...strojniki
hladilnik v restavraciji...strojniki
mizo v restavraciji...mizar
Software od blagajne...računalničarji
..itd itd
//

Zanimivo. Večino elektronike so naredili kitajci (brez izobrazbe), bloke bošnjaki in podobni (brez posebne izobrazbe) (vsaj kar se betoniranja tiče), tudi kovinski izdelki prihajajo iz podobnih kitajskih fabrik, kjer delavci ne 'spoštujejo' še osnovne varnostne ukrepe - so praktično potrošni material, pa saj jih tudi ne morejo, ker jim ni nihče o tem povedal.

Projektiranje je pa seveda druga zadeva. Tukaj rabiš možgane za mislit, predvsem pa razum, zato da veš, o čem se sploh gre.

Dokler je človek samo še en vmesni člen pri izdelavi nekega izdelka sploh ne rabi misliti. Če misliš s takimi idejami iti naprej boš dobil samo trop ovac.

Saj zaradi mene se lahko 'učiš' tudi iz biblije, samo to meni in družbi ne bo veliko pomagalo.

Če pa misliš da si nekateri ne zaslužijo spoštovanja samo zato ker prihajajo iz 'družbenih' fakultet je pa to ena večjih neumnosti ki jih počneš. To obmetavanje z 'nesposobnostjo' so samo politične igrice, katere nekateri tako radi požirate.

FDV je faks, tako kot vsi ostali. Šolski sistem v Si je večinoma natrpan z odvečno in 'redunantno' snovjo in zaradi tega marsikoga popolnoma mine volja do izobraževanja.

Državni sistem je v ri*i ker se stalno nekaj krpa in popravlja, že v osnovi je skonstruiran zanič, zato so trenutni rezultati lahko le pričakovani.

Vendar je to samo moje mnenje. Če se mislite zaradi takih stvari, kaj stvari, Idej ! kregati pa se le dajte, sama konstruktivnost je pa tukaj blizu ničle.

izredno zanimivo je tudi kako se slo. vlada loteva problema, da je premalo zelo visoko izobraženega kadra v sloveniji: podjetjem da 200.000 € za šolanje posameznika.
to je vse lepo in prav, ampak skoraj vsa podjetja, ki na ta način šolajo svoj kader, le-tega ne potrebujejo. gre se jim samo za to, da si polnijo blagajno...
zelo porazno...

http://www.tia.si/MR09,615,0,1,1.html

http://www.tia.si/shared_files/Razpisi/... seznam dobitnikov za leto 2008.

mislim da je letos financirana že 3. generacija...

no pa začnimo...od kje sploh objekt pride?
Zgradijo ga gradbinci s pomočjo elektroinžinirjev, statikov, strojnikov.

Da nisi nekaj spregledal?
Načrt najprej naredi arhitekt! Idejno zasnovo objekta - kakšne potrebe bo zadovoljeval in čemu bo služil, pa družboslovec.

Če ne, imaš tipično socialistično gradnjo, ki je sproducirala na tone sivih in za življenje neprimernih socrealističnih blokov.

Zdej mi pa vsi pro-FDV odgovorite...kdo bo zasnoval novo linijo izdelkov? Tehnicar al FDVjevc

Vsekakor FDVjevec. FDVjevec bo ugotovil katere izdelke (namenjene trgu, ne preseravanju) se sploh splača razviti, npr. katere naj bodo funkcije novega mobilnega telefona. Napisal bo specifikacije. Potem bo izvedel usability teste. Tehničar pa bo samo sledil specifikacijam in zadeve implementiral.

In ne, ne govorimo o "kitajskem" kopiranju že obstoječega izdelka, pač pa o razvoju novega uporabnega izdelka.

računalniški monitor..elektrotehniki
kalkulator...elektrotehniki
PC...elektrotehniki
Blok...gradbinci

Design računalniškega softwera (oblika in funkcionalnost, razporeditev menijev in funkcij) - oblikovalec in usability expert. In kdo je organiziral izdelavo in prodajo teh izdelkov? Spet FDVjevec ali kakšen manager.

Sicer pa - kdo ti bo znal izračunati koliko investicij je optimalnih, kateri segment trga je najbolj profitabilen, itd.? Ekonomist in FDVjevec.

Osnovna napaka Slovenije je da je preveč FDV jevcec...

Jaz bi rekel, da je problem, da je premalo naravoslovcev in tehnikov, ter premalo mustdisciplinarnih kardov.

Naj ekonomisti ali politologi predlagajo zamisli za novo generacijo izdelkov? Za novo nišo? Zmožni so le utečenega poslovanja. Vendar ni nič večno, trg se spreminja. Kdor zastane, je izgubil bitko. Najlažji so lonposli, ker je inženirsko delo tujega kupca. Zavožena podjetja so dokaz, lonposli so jih potopili.

Točno ekonomisti ali politologi predlagajo zamisli za novo generacijo izdelkov. Nihče drug. Tehniki znajo narediti vsebino, družboslovci pa znajo narediti škatlico, organizirati proizvodnjo, prodajo, servis, napisati uporabniški priročnik narediti usability zasnovo ter zadevo plasirati na trg.

Kar se pa tiče lonposlov - lep primer je slovenska IT scena, ki ni sposobna drugega, kot lonposlov in preprodaje Microsoft rešitev. Fantje - imate čisto vse možnosti lastnega IT razvoja, pa do sedaj razen nekaj častnih izjem niste pokazali še absolutno nič. Vse kar slovenska tehnična IT inteligenca v praksi zna, je iti na teren in ugotoviti kakšno IT rešitev, ki so jo razvili v tujini, potrebuje dano podjetje. Pravzaprav to zna celo vsak povprečen družboslovec. Tehniki potem to rešitev ob tuji asistenci "znajo" implementirati. To je pa tudi vse.

Skratka, slovenska podjetja sama niso sposobna inovacij, pač pa le lonposlov. Zakaj so za to nenadoma krivi družboslovci ve pa samo alexa...

In seveda, implementacijo MS "rešitev" zna narediti ob asistenci Microsofta praktično vsak tepec (pravzaprav je v praksi skoraj vedno tako). Za to ne rabimo inženirjev. In to ni razvoj! Kako razvojno so uspešni slovenski naravoslovci pa lepo kažejo mednarodne primerjave...

to je vse lepo in prav, ampak skoraj vsa podjetja, ki na ta način šolajo svoj kader, le-tega ne potrebujejo. gre se jim samo za to, da si polnijo blagajno...

Evo.
Ta podjetja nimajo več pravice jokat kako da je sistem v kurcu. Dobili so svojo priložnost in so ji zapravili. Naj utihnejo za vedno!