FDV je nekoristen fax

No, kar se pa FDV tiče je pa stvar taka. Jaz osebno bi na FDV uvedel precej več tehničnih predmetov. Mimogrede: matematiko že imamo, statistike kar precej, žal pa ITja in programiranja odločno premalo. Tudi več prava bi bilo fino imeti.

Skratka, FDV bi moral postati bolj multidisciplinaren faks.

Po drugi strani bi marsikaj lahko uvedli in modernizirali tudi na tehničnih faksih. Kolega predava sociologijo na enem tehničnem faksu in žal je tisti predmet pod nivojem srednje šole. To je vsekakor katastrofa. Tudi kakšne osnove poslovanja in managementa ne bi škodile naravoslovcem...

Matthai, iz katerih smeri na FDVju pa prihajajo kadri, ki počnejo stvari iz tvojega posta? Tkole na hitro bi rekel, da so za take stvari predvsem ekonomisti?

Če pomislim na to, kaj so prijatelji včasih glodali na predhodnici FDV = FSPN potem mirno rečem, da si s pol diplome mirno obrišejo rit. Tudi če bi takrat edini računalnik na faksu jemali resno in ne kot nekakšen čuden pralni stroj, bi z brisanjem riti veljalo isto. Ne morem preboleti dejstva, da sem računalniškega inženirja maral učiti osnove windowsov (mož je bil med prvimi računalničarji pri nas, a je do denarja prišel kot vsi krpani, s švercom in računalništvo popolnoma pustil za kakih 20 let:). Upam si celo trditi, da celo matematiko, vkolikor je ne uporabljamo, pozabimo v 5 letih. No osnovnošolsko in nekaj srednješolske matematike, slovenščine in osnov ritolezenja uporabljamo neprestano, zato ne zamrejo nikoli:) Nočem reči, da je faks brez veze. Menim, da je v letih, ko ga mladci radi tiščijo v katerokoli bližnjo špranjico, pa naj bo to na stroju, drevju ali kolegičinem telesu, pravzaprav edino smiselna zadeva. Je pa usodna napaka, če za nekoga, ki v službi redno ne študira naprej, nekdo zagotavlja visoko plačo. Veste za študij je palica v roki profesorja dobra le v puberteti. Pa še takrat ne za vse. In psihosadiste med 'paličastimi' bi bilo treba zatreti:) Po šoli bi nadaljne samoizobraževanje ne glede na fax in dejansko znanje...moralo biti osnovno merilo za vašo plačo. Vsaj v družbah z visoko dodano vrednostjo je nedvomno tako. To nepotrebno zmerjanje med družboslovci in naravoslovci je neplodno. Je že res, da se ima kak metalurg ob spremembah na faksu manj držati za glavo, kot računalničar, ampak tudi kak politolog ima kar precej drugačno literaturo danes, kot kolegi za časa Kardelja:) Kar bi pomenilo, da bi računalničarjem z diplomo izpred 30 let in politologom iz istega obdobja mirne duše vzeli papiriče, ali ponovili teste? Koliko bi jih mislite naredilo brez izdatnega študija? Će bi država dala kak tolar na javno šolstvo, bi nemara to znanje morala ponuditi vsem in le izpite in teste prepustiti doktorjem. Ali pa nemara menite, da je za kapitaliste povsem dobro znanje iz tistega kardeljevega obdobja:) Ni! Papiriči so bolj dokazni material za plačo profesorjem, kot dokaz o vašem znanju kapitalistu. Ti bodo, vsaj sposobnejši med njimi zaposlili (in po možnosti manj plačali:) tudi osebo z nedokončanim vrtcem, če bo ta zadovoljivo opravljala raziskovalne ali inovativne naloge. Birokracija tega ne sme. Je protizakonito. In na drugi strani, ko se tak liberalen mehanizem uvede tudi nepotrebno. Fakultete dejansko potem prodajajo znanje in ne papirje. In to znanje dobi potem na trgu tudi številčno vrednost. Mednarodnem trgu! In potem se tudi najde kak žid, ki vas stestira in ugotovi, da boste lahko povrnili kredit za šolanje z obrestmi vred, medtem ko bo njegov nečak v izraelu pridodal k dobičku še nekaj ledvic. A ne:) Kapitalizem je perfekten. Redkokdaj nima logičnega označevalca:) Mislim da imajo bodočnost trenutno tudi srednji in priučeni kadri. Zaplinjevalci in zažigalci. Ne bo ravno briljantna plača, ampak po moji računici ne bo imel čez kakih 6-10 let briljantno izstopajoče nihče:)

Sej ne trdim da kaj manjka ... o FDV ne vem veliko, zato me to zanima. Čudno se mi zdi, da dve, na prvi pogled popolnoma različni fakulteti (FDV in EF) producirata kadre, ki opravljata isto delo?

Ekonomisti so seveda družboslovci. Družboslovni informatiki pa znajo družboslovne stvari računat.

Double_J - kar si naštel na papirju izgleda lepo... konkretno bi jaz želel, da se precej spremeni in nadgradiprogramiranje in baze podatkov, dodal bi še kakšne numerične metode pri matematiki, kakšno informacijsko varnost (z osnovami kriptografije) ter pravno informatiko.

Pri statističnih predmetih bi dodal časovne vrste (in to take bolj konkretne) ter kakšen specialen predmet za regresijo (kjer bi se ukvarjali z različnimi regresijami, ne zgolj z linearno).

Ampak to so seveda zgolj moje ideje.

Ekonomisti so seveda družboslovci. Družboslovni informatiki pa znajo družboslovne stvari računat.

Vem da so družboslovci. Mene zanima FDV. Torej družboslovni informatiki so najprimernejši kader za tržne raziskave, snoval nove objekte in izdelke ... ?

Vem da so družboslovci. Mene zanima FDV. Torej družboslovni informatiki so najprimernejši kader za tržne raziskave, snoval nove objekte in izdelke ... ?

Za tržne raziskave definitivno. Usabilitya pa imajo na žalost bolj malo, je pa tendenca, da bi se na tem področju povezali s kakšno tehnično fakulteto oz. industrijo.

Se mi zdi, da tule malo narobe posplošujete. Znanja, ki jih učijo na FDV, vsaj nekatera, so v določenim primerih seveda koristna. Ampak vprašanje je, če jih konkretni profesorji učijo dovolj dobro, in če se jih konkretni študentje dovolj dobro naučijo.

Ne vem sicer, kako je v zadnjih 10 letih, ampak prej je izobraževala povsem neuporabne novinarje, glede na to, kaj počno mladi novinarji, pa bi rekel, da se stanje ni prav nič izboljšalo. In dvomim, da bi bil ravno novinarski del FDV-ja veliko slabši od vseh drugih.

O.

Točno ekonomisti ali politologi predlagajo zamisli za novo generacijo izdelkov.

Res je, družboslovci so predlagali zamisli za vse izdelke, ki jih danes uporabljamo. Internet, mobitel, google, novo generacijo grafičnih čipov, nova zdravila in cepiva, radio, TV, klimo,...

Oh, wait...

Jaz osebno bi na FDV uvedel precej več tehničnih predmetov.

matthai - jaz bi raje videl da se bolonjska reforma spelje kot je treba in lahko tehnične predmete poslušam na tehničnih faksih, FDV - še bolje UNILJ pa mi prizna da sem dosegel dovolj kreditov da napredujem

.:joco:.> Ampak kaj so družbene vede zadnjih 100 let naredile koristnega za družbo?

Huh. Ti si pa pavliha.

.:joco:.> Vsekakor ne bom presenečen, če ne bo kaj vsaj tako družbeno koristnega, kot so nam prinesle medicina, elektrotehnika, biologija, računalniške vede, fizika, kemija...

Pa je (torej si presenečen - to ni nič takega in se neizobražencem pogosto dogaja)!

Me prav zanima kam bi prišli naravoslovci pri obravnavanju vedenjskih vzorcev višje razvitih sesalcev brez sociolingvistike, ali pa kateri epidemiolog bi brez obilne pomoči sociologov dognal vzroke za "nenavadne" vzorce pri širjenju hitro nalezljivih bolezni.

Ampak ker nekateri menite, da je dovolj, če znate na prste računat, pa vam bo vse jasno, vam je posledično težko predstaviti študije, ki se ukvarjajo s tako zapletenimi pojavi, kot je, hja, terorizem.

Me prav zanima kam bi prišli naravoslovci pri obravnavanju vedenjskih vzorcev višje razvitih sesalcev brez sociolingvistike, ali pa kateri epidemiolog bi brez obilne pomoči sociologov dognal vzroke za "nenavadne" vzorce pri širjenju hitro nalezljivih bolezni.

Torej sem imel prav. Ni totalno nekoristen. Tako kot ni nekoristen čevljar, brez katerega naravoslovec ne bi prišel v službo, ali mizar, brez katerega bi moral epidemiolog na prste računat stoje.

Terorizem. Kul. Presenečen žal še nisem, vsaj ne dokler ne bo študija tako zapletenega pojava prinesla kakšno bolj iznajdljivo rešitev kot naprimer: "povečajmo varovanje na letališčih".

Torej sem imel prav. Ni totalno nekoristen. Tako kot ni nekoristen čevljar, brez katerega naravoslovec ne bi prišel v službo, ali mizar, brez katerega bi moral epidemiolog na prste računat stoje.

Kaj ti ni jasno? Družboslovje moraš razvijati, drugače (p)ostaneš zahojena arabska džamaherija.
Npr. razsvetljenstvo v 18. stoletju je velik uspeh družboslovja.

No, novinarji so družboslovci, celo fdv-jevci, novinarji so tudi na splošno zelo koristni. Ampak ne fdv-jevski. Tako da takšna logika, "jaz vem kolk je ena plus ena in da jabolko pade z drevesa, torej sem vsaj tako koristen kot Newton in Einstein skupaj", ne deluje.

razsvetljenstvo v 18. stoletju je velik uspeh družboslovja.

Razsvetljenstvo je triumf naravoslovja. Takrat se je znanost dokončno otresla bremena družboslovja ter zavrgla vero in filozofijo. Kasneje so družboslovci napredku samo še metali polena pod noge.

O.

SPLOH ko se poslužuje iz naravoslovnih ved sposojenih analitičnih pristopov, psihologije, statistike ipd.

Znanost je samo ena in v vse veje si delijo (analitične) pristope reševanja problemov.

V bistvu, če smo picajzlasti, so se znanost in znanstvene metode spomnili družboslovci in filozofi (npr. Occamova britev iz 14. stoletja).
Naravoslovci so prvič omembe vredno prispevali k razvoju metod in načel znanstvenega dela šele z Galileom.

V bistvu, če smo picajzlasti, so se znanost in znanstvene metode spomnili družboslovci in filozofi (npr. Occamova britev iz 14. stoletja).

Zametki znanstvenih metod so se uporabljali že v antičnih časih. Pravzaprav osnovni gradniki znanstvenih metod so prisotni že od nekdaj (opazovanje, zbiranje podatkov, eksperimentiranje, dokazovanje). Le da se iz leta v leto izboljšuje. Sploh je znanstvena metoda dobila zagon od razsvetljenstva dalje.
Pa tudi, če so se jih že spomnili družboslovci. Družboslovja so se spomnili pa kmetje, pa kaj?

Naravoslovci so prvič omembe vredno prispevali k razvoju metod in načel znanstvenega dela šele z Galileom.

Pitagorov izrek je potem družboslovno delo? Arhimed - družboslovec? Ne bi rekel.

Čeravno sta bila družboslovje in naravoslovje stlačena v isto škatlo (filozofijo), še ne pomeni, da Pitagora ni bil naravoslovec.

Poleg tega pa so tu še Mezopotamci, ki so znali veliko več, veliko prej:

Babylonian mathematics was, in many ways, more advanced than Egyptian maths. They could extract square and cube roots, work with Pythagorean triples 1200 years before Pythagoras, had a knowledge of pi and possibly e (the exponential function), could solve some quadratics and even polynomials of degree 8, solved linear equations and could also deal with circular measurement. Babylonian mathematics was based much more on algebra and less on geometry, in contrast to the Greeks.

še ne pomeni, da Pitagora ni bil naravoslovec.

Demokrit in še mnogi drugi predsokratski filozofi so bili bolj ali manj čisto pravi naravoslovci v sodobnem smislu besede. Žal sta potem Aristotel in Platon zadevo obrnila v družboslovno smer in s tem v bistvu zavrla razvoj znanosti za skoraj 2000 let.

O.

Okapi, a na "paradno# naravoslovno disciplino evgeniko si pa kar pozabil

Evgenika je značilen primer, kako so družboslovci zlorabili določena znanstvena odkritja, ki jih za povrhu še prav razumeli niso.

O.

Šenžen tudi opremljajo družboslovci?

No ja vsaj debata je napredovala iz "FDV je čist brezveze".

Najbolje bi bilo narediti skupen študentski campus, da bi se družboslovci in naravoslovci v času svojega študija malo bolj spoznali pa še kaj pametnega ustvarili za povrh.

Pitagorov izrek je potem družboslovno delo? Arhimed - družboslovec? Ne bi rekel.

Pitagora in Arhimed sta že bila naravoslovca, vendar pa ne znanstvenika, saj nista uporabljaja znanstvenih metod (stare Grki so imeli npr. isto težavo kot Slo-Techovski teoretiki zarot -- niso testirali svojih hipotez).

Znanost in znanstvene metode pa so razvili tako naravoslovci kot družboslovci. Z monokulturo -- poveličevanjem le ene veje znanosti, ki je nad vsem -- pa kot sem že rekel - (p)ostaneš džamaherija.

No ja vsaj debata je napredovala iz "FDV je čist brezveze".

FDVja ne poznam, ampak na podlagi parih diplomskih, ki sem jih uspel videt, imam pač bolj skromno mnenje. Niso namreč presegale ene bolj obsežne srednješolske seminarske naloge.
Dejstvo pa je, da družboslovje ni več tako pomembno. Oziroma vsaj ne v takem številu. Tako kot danes ne rabimo več, da se 90% ljudi ukvarja s kmetijstvom. Tudi ni noben argument, da je iz družboslovja izšlo kaj koristnega za naravoslovje. Tudi iz alkemije je, pa se je ne prakticira več.

Iz prve roke lahko povem, da kvaliteta študentov v zadnjih letih drastično pada. Da je tudi študijski program marsikje zastarel.

Res je, da je kvaliteta študija problem celotne ljubljanske univerze (za ostale ne morem govorit, ker jih ne poznam, ampak verjetno je podobno, ali še slabše). Predvsem so problem umetno vzdrževani faksi in katedre, ki so same sebi namen. Žal se ravno zaradi tega "tržno" zapiranje in odpiranje faksov, ki ga omenjaš, ne dogaja. Študentje se pač vpišejo kjer je prostor, faxi pa se grebejo za čim več študentov, saj tako lahko obdržijo katedre, plače ipd. Začaran krog.
Ampak to je že čisto druga tema.

Hmm, in zakaj potem družboslovci ne uporabljajo znanstvene metode?

Saj jih!?

Mogoče ne v "družboslovju", kot ga razumeš ti (razsvetljenci -> družboslovci), ampak verjetno tvoje "družboslovje" sploh ni znanost.

FDVja ne poznam, ampak na podlagi parih diplomskih, ki sem jih uspel videt, imam pač bolj skromno mnenje. Niso namreč presegale ene bolj obsežne srednješolske seminarske naloge.

Jaz sem pa dovolj blizu naravoslovnim izobraževalnim inštitucijam, kjer sem videl tudi kakšno diplomo, ki ni vsebovala pičice več od prevedenega članka v Wikipediji in toturiala na MSDN-ju za namestitev programske opreme. Pa imajo vseeno diplomo v žepu.