Moteča ljubljanščina?

Fact je, da je ljubljanščina najboljše narečje za afnanje. Pejt po mestu poslušat folk - kot da bi se en čez drzga delal kdo je bolj pomemben, višji, pametn, bolj fensi .. (izpade le bolj afnasto za 'outsiderja'.).

Ja, se povsem strinjam a z enim malim popravkom. Tak jezik nastaja predvsem med ljudmi, ki niso rojeni in odrasli v Ljubljani, temveč so se priselili tja. Tako dnevna migracija iz okoliških krajev, kod tista stalnejša. Sedaj se trudijo govoriti vsaj podobno ljubljanskemu govori a jim ne ratuje. Se pa to v Ljubljani vsekakor veliko bolj pozna, saj je migracija iz ostalih delov Slovenije in širše veliko večja kot v druge kraje. Tudi v mariboru vsi "pravi" mariborčani vihajo nos pred nekom, ki je prišel iz samo 15km odaljenega kraja.

In baje naj bi bila nekoč knjišna slovenščina sestavljena iz dolenskega narečja in ljubljanskega govora. Vsekakor ni mogla biti osnova za slovenščino Štajerska ali Primorska, kjer se je po večini govorilo nemško ali italiansko.

"ki niso rojeni in odrasli v Ljubljani, temveč so se priselili tja."

Ali res ljudje mislijo, da je Ljubljana od boga požegnano mesto in da vsi rinejo tja?
Moji stari starši so bili iz Ljubljane, moji starši so v Kranju, jaz živim pa v majhni gorenjski vasi bogu za hrbtom.
Vedno boljše nam gre.

Ve kdo, kaj je to telige? Prekmurci, brez pomoči prosim

Lesena samokolnica?

Ali res ljudje mislijo, da je Ljubljana od boga požegnano mesto in da vsi rinejo tja?

Nekateri imajo dejanske komplekse, v Mariboru so nama s fantom večkrat polomil brisalce, ker sva imela avto z ljubljanskim grbom, pa sva dolenca. Al pa sva na zebri ustavla, ker je na pločniku čakal en starček z palčko, pa namesto, da bi prijazno pokimal se je začel drt prokleti Ljubljančani...

Zanimiva tema. Osebno mi ne gre toliko na živce ljubljanščina, kot narod, ki se v njej dere. Če se vozim z avtobusom, bi rabila pod nujno par čepkov za ušesa, da ne bi slišala kdo s kom in kdo ne s kom.
Sicer pa, ko sem bila še v študentskem domu, je bila cimra Prekmurka. Ker sem jaz Notranjka z ribniškim narečejem, sva se sporazumevali v pogovorni slovenščini. Ko pa se je ena pogovarjala z domačimi, je druga takole gledala. Velika hvala atetu Trubarju.

No ja, toliko o obalni primorščini. Edini predel Slovenije, kjer se dvojina striktno NE uporablja!!! To naj bi bil vzor pravilne slovenščine, resno dvomim. Vpliv italianščine je daleč največji ravno na obali, uporaba italianske slovnice, stavčnih zvez ravno tako. Da o besednem zakladu povprečnega primorca niti ne govorimo.
Brez skrbi, ne govorim na pamet. Dragi Sorta, ko je na pomorski še učil Slovenščino, je enostavno obupal nad znanjem svojih sonarodnjakov. Vsak prišlek, s še tako obskurne vaške šole je imel več osnove, kot katerikoli vrstnik z obale.
Če mislite, da je to, da ne požirate besed, znanje jezika, se krepko motite. Obalna primorščina je vsaj tako zafnana, kot ljubljanščina, če ne še bolj. Ko se bosta kdaj vrnila čez vikend domov, samo poslušajta svoje vrstnike, ampak res poslušajta. Za ponoret smešno, vama povem.

Tista "zjalasta" ljubljanščina, ki vas vse tako moti, je, poleg govora prišlekov, govorica tistih Ljubljančanov, ki so včasih obvezno viseli v Alibi baru in jih spoznaš na kilometer. No ja, tudi ti se po večini do centra vozijo vsaj 40-50 minut. Nemogoče je ostati v njihovi družbi več kot 5 minut, brez resne nevarnosti, da bi storil eno hujših kaznjivih dejanj in se nato oddahnil. Malo spominjajo na glavnega junaka Severinine pesmi "Mala je dala". Sicer pa taki obstajajo v vseh malo večjih mestih.

Ok dvojine res ni. Pač značilnost obale (žal me je celina že "pokvarla" )

In to da ni besednega zaklada je pa bull. Meli smo odličnega prof. slovenščine na gim in edine tri stvari, s katerimi nas je pravociral so vsiljeni s-ji (maste, daste ;) dvojina in naglasi. Drugače pa govorimo čisti pogovorni knjižni jezik

maste, daste

Joj, mene kar zmrazi, ko to slišim :)

Heh, če hočte razumet, boste tud razumel, kaj hoče kdo v svojem narečju povedat. Tudi razne izraze kot vokanje doga, šta, molim, itd se da razumeti. Druga stvar pa je smotrnost uporabe takih izrazov ...

Sicer pa IRL še nikoli nisem slišal kogarkoli, ki bi rekel, da voka doga ali pa šugra kofi.

No, primorščina res ni vzor knjižne slovenščine. V resnici nobeno narečje ni slovenščina.

Pej nastojte misliti de je puo primoursko teko ku havarijo duons tamladi. Tuo dans je bl mižerija.
Prou puo primuorsko havarijo samo še kjšni nuonoti ka pole, u oštariji, hitijo kejšno briškuolo in anka spijejo glaž vijna. Pole jeh prou pjaže posušat ke čokulajo kur u starh cajth.

In pol oštir odgovori: ajmoht, žgance pa masounk.
In potem tisti, ki vpraša za marendo: Hoga?

Zanimivo pri ljubljančanih se mi zdi, ker je tam ravno obratno. Mladi govorijo ful mega fensi grozno, stari dokaj v redu. Sem ter tja tudi starejši ustrelijo kakšnega kojna, ne.

Na provinci, pa mladi govorijo še kar znosno (se ne afnajo toliko), stari pa močno narečno. Če se jaz samo spomnim mojega 65 let starega zidarja . Res kleni Gorenjc, črke L ni sploh nikoli izgovoril.
V stilu: keuo m dej, pa mauto zmešej, pa mau pumerkej, d nau cegua zmankou. A b midua pustaua ta odr, sej puohe maš prou uepe. Mau merkej d t nau use pu tvh paduv.
Fajn poslušat

Ravno zadnje tedne so bili na TV spet filmi o Kekcih. Jaz (Kekz) sem jih po dolgem času spet gledal.
Pa mi ne gre v račun, kako niso mogli za prvi (najstarejši) film najti enega gorenjskega mulca za glavno vlogo. Prvi Kekec namreč prav obupno po ljubljansko vleče, sicer tako "wannabe" gorenjščino, ampak... Od vseh oseb ravno Kekec najbolj ljubljansko . To me je prav zbodlo.

Film, ki me je pa navdušil z zelo lepo primorščino, je pa tudi zelo star: Naš avto. Super govorica.

jst zavijam po dolensko, sm tako zihr ne

ljubljanscina mi gre na zice...tut taki 40+ uporabljajo (to sploh)...
sam malo po dolensko..
najbul mi je pa ksnga iz nove gorice poslusat...

Sicer pa IRL še nikoli nisem slišal kogarkoli, ki bi rekel, da voka doga ali pa šugra kofi.

Hmal b po tleh pou k sm tu slišou! Po pravici povedano kaj takega nisem slišal še nikoli.

Sam drugače še kar normalno govorim.Edino kar je pri meni problem je pretirana uporaba no,pa.. besed.No pa so končno šli! Pa morda tudi kaki ne preveč dodam v besedo. "Bejž ne!". Pa včasih me prime,da kaj zakvakam."Kva delaš?".Drugače pa tega ne govorim med kakimi bolj "uradnimi" pogovori !Drugače sem pa Dolenjc!

Pa še nekaj kar se dogaja samo v ožjem družinskem krogu (pri nas doma,pri mojemu bratrancu..): Pretirana uporaba kletvic."Sm ga že u smeti fuknu".Moja mami pa vedno,ko kaj razbije vse zaćini s kletvicami.ponavadi nekako takole:
"Eva potana marija madona...kurba....!

Jst sm iz dolenc in je zanimivo gledat, zdej ko sm na faksu, kako govorijo drugi. Vam povem, da se z vsemi da lepo sporazumevat (tudi z primorci), ker presenetljivo lepo govorijo in ne uporabljajo svojih besed. Jst jih tud ne, sm včasih namesto ne rečem jov, pa še nikoli noben ni razumel. Moram šeenkrat rečt ne lol. Sej dolenjščino se da čist normalno razumet (pravjo mi da tisti, da se naglas kar precej razlikuje, mi iz ivančne in pa južno v krajno je naglas res močan, oni iz Trebnjega al pa Novega mesta, tm pa ni tak močen naglas), je pa res, da če prideš do kakšne starejše gospe, narečne besede kar dežujejo (varžet, šatrga, škrnicl in podobne :)

trahtar, truga, ajmar, kosm, štenge, kambajn, uz,....

Hehe.Te besede poznam ampak uporabljam pa samo štenge in ajmr (brez a-ja).

Knjižni jezik je knjižni jezik, ne pa da pol žabarji mislijo, da je zato njihov govor knižni , ker se njihova spakedralščina pač sliši bolje kot koroško narečje

mojih postov ne gledat ker so polomija. kdaj pa kdaj me vpliv okolja zanese in kaj po južno napišem, čist tko za hec. evo že tale post je totalna štala pa kaj čmo takle mamo.

lp

darkolord, ti nimaš prava glasanja, ker si precej netipičen primorec

Za tiste, ki še vedno trdite, da je primorščina najbližje knjižni slovenščini, sem našel en zanimiv članek za prebrati.
http://www.koper.si/povezave/podezelje/crnikal/mlinarji/marjo.htm

Najbolje, da dodam še kratek slovarček:
mižerja - revščina, beda
brižni - revni
konfini - meja, mejni kamen
kontenti - preskrbljeni, zadovoljni
leti - tukaj
krbon - premog
lavandere - perice
štrace - cunje
šinjora - gospa
fjera - razstava, festival
hitli - vrgli, udarili
šagra - veselica
frmenton - koruza

Pej kej je drugega ku primorščina?

Torej slovnski jezik je nastal iz Kranjščine (danes zelo popačena ljubljanščina) dolenjščine in minimalno primoščine.....to je zgodovinsko in priznano dejstvo... Kako pa so se razvjala potem narečja pa je druga zadeva...

Moja žena je pa iz mesta, pa je na Gorenjskem tudi imela od začetka kar nekaj težav, ko je hodila v trgovino po špežo.
Tukaj ni nihče vedel, kaj je borzota, šelen, kotoleti, bobiči, panini, pašta, fižoleti, čokolatini, kartoline ..., pa kušini, kanotjere (majica je za njih nekaj drugega )...