Kako dejansko deluje IPTV

Hmm... tako, kot vse druge paketke. Implementacija je "skrita" v modemu, ki v bistvu transparentno prenaša tvoje paketke preko svoje WAN povezave. Modem-a pa načeloma ne zanima vsebina teh paketkov (IP paketki, IPX paketki, PPPoE paketki, ...). Njegovo bistveno delo je v primeru ADSL-ja pretvorba iz Ethernet oblike v ATM in nazaj. Praktično lahko gledaš na tisto parico med teboj in centralo, kot na zelo dolg UTP kabel.

Kaj pa lahko počneš z fizično povezavo, ki ti jo "drži" modem, pa je odvisno od opreme, ki jo na drugi strani postavi ISP. Če je na drugi strani neka RAS naprava, ki razume in upošteva samo PPPoE paketke, potem ima smisla pošiljati samo PPPoE paketke. Če na drugi strani stoji neko stikalo, ki prenaša IP paketke, potem lahko pošiljaš in sprejemaš IP paketke... in tako naprej. (*)

Tako ima SiOL npr. skonfiguriran dostop do interneta tako, da je na drugi strani nek RAS, ki se s tvojim računalnikom "pogovarja" preko PPPoE tunela. Za TV pa je na drugi strani neko stikalo, ki "preklaplja" IP paketke. To je pa tisto bistveno, kar ustvari razliko med TV in internet dostopom. Za domačo rabo, pa lahko na vse skupaj gledaš samo kot dve ločeni omrežji, ki se ne mešata.

Če smo čisto pošteni, so PPPoE paketki za dostop do medmrežja načeloma nepotrebni, zakaj pa se na ADSL-ju pri SiOL-u še vedno uporablja PPP enkapsulacijo, pa je stvar zgodovine.

Toliko glede "fizike"... sedaj pa še glede logike znotraj TV dela omrežja...

Tvoj Amino je del zasebnega omrežja, ki za unicast uporablja naslovno območje 10/8, hkrati pa je sposobno prenašati (beri: je skonfigurirano tako) tudi multicast promet. Preko unicast-a dobiš uporabniški vmesnik, ki je narejen v HTML-ju, preko mutlicast-a pa se k tebi usmerjajo UDP paketki, ki prenašajo podatke o sliki in zvoku. Lepilo med tema dvema omrežjema pa je IGMP, ki "navzgor" sporoča zahteve za prenos kanalov, navzdol pa dobiva zahteve o informacijah (npr. "ali še kdo kleda kanal XXX).

Multicast promet ima svoje zakonitosti, zate verjetno najpomembnejša pa je ta, da na ethernetu brez pomoči ne more "pobegniti" iz broadcast domene. Broadcast domena pa je tisto največje omrežje v katerem se računalniki med seboj vidijo, ne da bi morali paketi iti preko routerja (prehoda?). Temu lahko rečeš tudi "layer 2 point to point connectivity". Praktično to pomeni, da multicast ne gre skozi routerje, tako kot unicast.

Seveda pa to velja samo, če mu ne pomagamo. Multicast promet lahko tako pretočiš iz enega omrežja v drugo bodisi z pomočjo posebej nastavljenih routerjev (multicast route), ali pa z pomočjo multicast relay-ev. Vse to je sicer res možno narediti tudi doma, vendar pa boš moral imeti pri roki opremo, ki to omogoča. Ta pa v tem trenutku ni ravno poceni.


.. in tako naprej ... o temu se da napisati še in še...

(*) to je seveda neizmerno poenostavljena razlagga, ki ne obsega celega kupa vmesnih naprav, ki nekaj pretvarjajo sem in tam. Res pa je, da za razumevanje bistva te naprave sploh niso pomembne, saj so od 2. nivoja (layer 2) navzgor popolnoma transparentne.