Plače v IT industriji

l0g1t3ch je 21. mar 2022 ob 12:42 izjavil:

Mike_Rotch je 21. mar 2022 ob 11:55 izjavil:

Dosti podjetnikov ima čisto drobnjakarski obrtniški mindset in v resnici so zadovoljni z nekimi malimi posli, kjer doktorjev niti ne rabiš.

Zakaj je to problem?

Ni problem, dokler veš, da si tak podjetnik in tvoja realnost ni univerzalna.

Problem in to velik nastane, ko taki majstri na glas razlagajo, da izobražencev pa res ne rabimo, saj njemu biznis lepo teče, pa imajo vsi samo OŠ ali pa kvečjemu SŠ. Potem pa se pizdi kako on z davki financira brezvezen študij, ki ga sploh nerabiš, češ da se lahko vsak priuči dela.

Ker je višek zahtevnosti zanj biti operater na CNC stroju :)

Torej v resnici niso problem obrtniki, niti doktorji znanosti. Ampak tista glasna manjšina na obeh straneh. Na eni strani tisti, ki se jim zdi vsak z več kot 8 razredi osnovne šole nepotreben strošek na drugi pa teoretiki, ki se imajo za večvredne, čeprav si sami ne znajo skuhat hrenovke, kaj šele, da bi kaj pametnega razvili.

Vmes imaš pa tiste vmes, ki delamo v industriji in se zavedamo, da ima vsak član v bendu svojo vlogo in so vsi nujni za to, da muska špila (razen basistov).

codeMonkey je 21. mar 2022 ob 15:57 izjavil:

Imas tudi top razvojna podjetja (delal v dveh) kjer so doktorji predvsem nacin za crpanje razvojnih sredstev. To, da je doktor, se vidi le v stroskovnem nosilcu, kamor belezi svoje ure, in ne po odgovornostih in tipu dela. V tujini imam precej manj sodelavcev z doktorati, ampak tisti, ki ga imajo, so vecinoma prevzeli vodenje dolocenega razvojnega podrocja.

Ja, ampak to je spet problem obrtniške logike. Obrtnik se želi prijaviti na razpis, kjer pa zahtevajo doktorja znanosti.

Obrtnik seveda to vidi izključno kot pogoj. Tako kot pač moraš imeti gasilni aparat tam v kotu, bo pa še enega doktorja postavil v kot.

Da bi ga pa koristno uporabil je pa že preveč za njegov obseg razmišljanja.

Normalni doktorji seveda bežijo od takih podjetij. Tisti slabi pa pač izpolnjujejo stroškovnike.

V čem točno se motim?

V tem, da pravim, da so pri obrtniških podjetjih doktorji zgolj sredstvo za pridobitev denarja v smislu "gasilnega aparata, ki g aje v firmi pač treba imeti"?

Ali v tem, da take firme teh doktorjev praviloma ne znajo izkoristit?

Matthai...

Na katere IT firme v Sloveniji (ne nujno v slovenskem lastništvu) ciljaš, da so takšne (ali so morda takšne bile), ki bi lahko doktorje učinkoviteje uporabljale? Razvoj softwarea praviloma ni raketna znanost, ki bi potrebovala prav veliko akademskega uvida... Je pa precej več dela na samem naročniku (navadno iz javnega sektorja), to pa res, ki suvereno odloča, koga bo najel za izdelavo.

Katero globalno IT firmo bi sicer predlagal za vzor, ki izpolnjuje tvoja pričakovanja?

Je bila kakšna posebna doktorska zasedba pri razvoju tiste super uspešnice mačka Toma?

"Katero globalno IT firmo bi sicer predlagal za vzor, ki izpolnjuje tvoja pričakovanja?"

Vse mogoče Kitajske in EU firme, ki razvijajo 5G, v Huaweiju delajo doktorji znanosti razvoj 5G na tri šihte. Že to pove, da jih ne bomo nikoli več ujeli, z obrtniško miselnostjo pa sploh ne.

Kot rečeno. Imam znanca, doktor matematike, ki večinoma sicer kuca neko "dolgočasno" kodo. Ampak vsake toliko časa se pa pojavi nek problem, ki ga nihče od tistih s srednjo šolo ne zna rešiti. In takrat pride on ter s svojim znanjem reši težavo.

Torej, tvoj znanec v resnici ni zaposlen v firmi, kateri rešuje probleme. Tista "obrtniška" firma ima zaposlene srednješolce, ki rešijo večino problemov, za probleme, ki jih ne znajo rešiti sami pa najamejo doktorja znanosti in je zadeva rešena.

V čem je pravzaprav problem?

Na Fiverrju je vse

https://www.fiverr.com/noeaimanalytics/...

poweroff je 22. mar 2022 ob 10:19 izjavil:

Problem je v tem (če je to sploh problem, seveda), da te male firmice nikoli ne dobijo kakšnega resnejšega posla. V bistvu je ravno obratno. Podjetje z doktorji dobi velik biznis, potem pa poišče male podizvajalce.

Super, potem pa veš, kaj narediti - odpreti firmo (v Sloveniji ali drugje), pridobivati velik biznis in najemati slovenske podizvajalce. Ti smem poslati svoje kontaktne podatke? En hec je sicer, da vprašanje, kako bo z razpoložljivostjo kapacitet, vendar, kjer je volja, se pot vedno najd€.

Problem je v tem (če je to sploh problem, seveda), da te male firmice nikoli ne dobijo kakšnega resnejšega posla. V bistvu je ravno obratno. Podjetje z doktorji dobi velik biznis, potem pa poišče male podizvajalce.

Motiš se. Male firmice ne dobijo "resnejših" poslov zato, ker jih enostavno niso sposobne speljati, ne zato, ker nimajo doktorjev znanosti. Tudi outsourcing ni tako izi kot si predstavljaš.

Pa sam si dal ravno obraten primer, ko (verjetno uspešno?) podjetje fura core biznis s svojimi zaposlenimi in raje outsourca doktorje znanosti, ko to potrebujejo.

Zakaj pa male firme niso sposobne speljati velikih projektov?

Mogoče tudi zato, ker nimajo doktorjev znanosti. Oziroma imajo ljudi s srednješolskim mindsetom in posledično ne znajo napisati prijavne dokumentacije, kaj šele projekt uspešno izvesti do konca.

c3p0, ne govorimo o slovenski revščini. Govorimo o mednarodnih razpisih.

poweroff je 22. mar 2022 ob 12:54 izjavil:

Zakaj pa male firme niso sposobne speljati velikih projektov?

Ni samo to. Nimajo rezerv pri resursih. Dosti prej propadejo itn. Ne samo da propadejo, vcasih samo zaprejo in odprejo drugo. Pri vecjih se bolj placa majhna verjetno, da vse gre v maloro, kot pa kaj drugega. Poleg tega je prvi vecji posel praviloma bolj test. Tudi kot velik noces imeti ne vem koliko podjetij s katerimi delas. Ohranjas toliko, da lahko menjas razmerje, ce ti je kdo kdaj manj vsec.

Potem praviloma ni nekega organiziranega supporta in se kot stranka boris za priti do glavnega tehnika.

Pac dosti je sitnosti, je pa res, da so dosti cenejsi kot taveliki.

Mike_Rotch je 22. mar 2022 ob 13:03 izjavil:

Ne vem koliko imaš praktičnih izkušenj, ampak očitno so precej drugačne od mojih.

Ja, verjetno govoriva o različnih vrstah projektov. Jaz recimo trenutno vodim dva raziskovalna projekta (H2020). Določeni projekti so take narave, da jih lahko piše samo visoko izobražen kader. Tipično so to projekti, kjer se dela research (bazični ali aplikativni).

Drugače imaš tudi projekte, kjer ti organiziraš aktivnosti, ki jih npr. izvaja 100 podizvajalcev, ali pa projekte, kjer po specifikacijah zgolj nekaj razviješ/izvedeš, ampak to so iz moje perspektive precej specifični projekti. Tipični so projekti, kjer je treba narediti nekaj povsem novega, se pravi govorim o tipičnih research projektih.

Potem se pa še tretji bumbar najde...

tudi jaz to včasih delam najbrž ja ampak jaz se tegale in podobnih ponavljajočih pojavov vsaj zavedam in jih ne ponavljam kot papiga v nedogled, vi se jih ne.
namesto da bi se strinjali z zanimivim pojavom dajete slovanski odgovor v smislu "no u".

LeQuack je 26. mar 2022 ob 19:15 izjavil:

Če koga zanima koliko so plačani software enginners v proper firmah in v proper državah, se pravi ne v komunizmu:

Apple rewards some of its software developers and hardware engineers with a massive US$200,000 stock bonus
https://www.notebookcheck.net/Apple-rew...

Samo kaj ti bo 200k bonus, ko pa delas cel dan XD

V Kali je 200k ravno za položnice za 1 leto.

Ko je tvoja plača in bonus letno višja kot je povprečje v 99% državah sveta in 98% služb potem je to no brainer da delaš X let "cele dneve" :)

Ne ni. Skrajno neumno je prelagati življenje na prihodnost. Sploh za ljudi, ki lahko zaslužijo nadpovprečno veliko tudi drugje.

Nimam izkušenj z Applom, ampak nasplošno se mi zdi, da je v povprečni slovenski službi je work-life balance precej slab. Sigurno obstajajo izjeme, ampak jaz imam relativno slabe izkušnje.

Dopusta je pri nas precej malo. Večinoma dajejo minimum ali par dni čez. Jaz imam trenutno v remote firmi 30 dni dopusta po želji + 10 dni kolektivca, ki je v naprej določen + 1 teden company retreata. Pa ni nobena redkost, še nisem videl, da bi dal kdo manj kot 30 dni.

Dnevne bolniške se nikamor ne pišejo, samo sporočiš ekipi, da te ne bo in te ni. Nobenega preverjanja prisotnosti ni, nobenega vikend dela, moje telefonske številke nima nihče na firmi, niti me ni nikoli vprašal po njej pa večkrat je poudarjeno, da naj čez vikend zapremo Slack in maile.

Sodelavec je ravno šel za 2 tedna na porodniško, niti enkrat ni nihče niti pomislil, da bi ga pri tem zmotil.

V slo firmah kjer sem delal se je pogosto tekmovalo kdo bo imel zadnji parkiran avto na parkirišču pred firmo, kdo bo poslal več mailov in slack sporočil čez vikend itd. Slišim zgodbe od žensk, ki se jim med porodniško ni treba voziti v službo ampak so nadrejeni tako prijazni, da jim dovolijo delo od doma.

Mato989 je 27. mar 2022 ob 10:29 izjavil:

Cupakabra123 je 26. mar 2022 ob 20:02 izjavil:

LeQuack je 26. mar 2022 ob 19:15 izjavil:

Če koga zanima koliko so plačani software enginners v proper firmah in v proper državah, se pravi ne v komunizmu:

Apple rewards some of its software developers and hardware engineers with a massive US$200,000 stock bonus
https://www.notebookcheck.net/Apple-rew...

Samo kaj ti bo 200k bonus, ko pa delas cel dan XD

Delaš še par let cel dan pa se upokojiš izven USA...

Ko je tvoja plača in bonus letno višja kot je povprečje v 99% državah sveta in 98% služb potem je to no brainer da delaš X let "cele dneve" :)

Ali pa delas v sloveniji za nadpovprecno placo in si vsak dan v penziji :)) Mene ze klasicni 9 to 5 ne preprica, kaj sele tele FAANG zadeve, kjer si slave firmi, ki jo briga zate.

Mike_Rotch je 27. mar 2022 ob 13:03 izjavil:

Nimam izkušenj z Applom, ampak nasplošno se mi zdi, da je v povprečni slovenski službi je work-life balance precej slab. Sigurno obstajajo izjeme, ampak jaz imam relativno slabe izkušnje.

Dopusta je pri nas precej malo. Večinoma dajejo minimum ali par dni čez. Jaz imam trenutno v remote firmi 30 dni dopusta po želji + 10 dni kolektivca, ki je v naprej določen + 1 teden company retreata. Pa ni nobena redkost, še nisem videl, da bi dal kdo manj kot 30 dni.

Dnevne bolniške se nikamor ne pišejo, samo sporočiš ekipi, da te ne bo in te ni. Nobenega preverjanja prisotnosti ni, nobenega vikend dela, moje telefonske številke nima nihče na firmi, niti me ni nikoli vprašal po njej pa večkrat je poudarjeno, da naj čez vikend zapremo Slack in maile.

Sodelavec je ravno šel za 2 tedna na porodniško, niti enkrat ni nihče niti pomislil, da bi ga pri tem zmotil.

V slo firmah kjer sem delal se je pogosto tekmovalo kdo bo imel zadnji parkiran avto na parkirišču pred firmo, kdo bo poslal več mailov in slack sporočil čez vikend itd. Slišim zgodbe od žensk, ki se jim med porodniško ni treba voziti v službo ampak so nadrejeni tako prijazni, da jim dovolijo delo od doma.

To drži. Ko sem sam odšel iz slovenskih delat za tuje, sem šele opazil to razliko: občutek do izvajalcev, zanimanje in podpiranje osebnega življenja, brez beleženja ur (nekje nič, drugje po dnevih), vikendi so vikendi, prazniki so prazniki - nekje se celo premikajo na delovne dneve, nič direktno na telefon, delo planirano z dovolj časa vnaprej ali pa se rok prestavi...

V slovenskih programerskih firmah (zamenjal sem jih za prste dveh rok) je bilo velik več presinga za velik manjšo plačo. Zato sem sklepal, da bom moral drugje za višjo postavko delat še več - pa je ravno nasprotno: manj dela in še posebej stresa za večje plačilo. Žal, tako je bilo par let nazaj, morda se bo/je spremenilo.

Skratka, kot da so pri nas vse firme startupi "dejmo fantje, sam še tole stisnemo" pa bomo, v bistvu gre pa po mojem opažanju le za jebivetrski odnos, mis-kalkulacije vodilnih ali pa prodajanje pod ceno in obljubljanje pre-optimističnih rokov naročnikom.

Pat_MaGroin je 31. mar 2022 ob 09:25 izjavil:

A je kdo imel kdaj s kakšno USA firmo bockanje glede 1099 pogodbe? Firma me prepričuje, da še nikoli niso imel full-time contractorja in da bi me raje zaposlili prek podružnice v Sloveniji, kar seveda pomeni, da sem takoj ob 40 % neto. Ko sem v kalkulator plače vnesel bruto-bruto (nazadnje sem plače gledal nekje 2007) in pogledal neto, sem se moral kar usest, tako da redna zaposlitev že iz trme ne pride v poštev.

Skratka, ne znajo mi povedat, zakaj ne znajo spacat pogodbe za 1099 cotractorja.

Rečeš, da želiš in pričakuješ toliko bruto/neto, drugače pa naj iščejo drugega, če niso sposobni toliko denarja plačat.

Resno? Matr, imajo bataljon odvetnikov in ne vedo tega?

Kaj pa potem sklenejo z mano, morda veš? Ne vem kaj filozofirajo, z drugimi ZDA podjetji smo podpisal pogodbo, NDA, pdf račun in nakazilo in hvala lepa.

Hvala, bom poskušal izvrtati kaj več.

user4683 je 31. mar 2022 ob 10:24 izjavil:

Kaj tocno se glede birokracije dogaja na ameriski strani ne vem, jaz sem jim samo moral poslati W-8BEN obrazec (in podpisati dokaj genericno pogodbo).

Enako. Pogodba je bila vedno generična. "Consulting agreement" oz nekaj v tem smislu. Pa W8-BEN hočejo ponavadi (https://www.irs.gov/pub/irs-pdf/fw8ben....

Razlike med s.p. in d.o.o. pa pomoje niti ne poznajo, mene so ponavadi samo vprašali, če lahko legalno izstavim račun.

Kolk bi bilo zivljenje lazje ce bi vse oblike zaposlitve imele enako/podobno obdavcitev in se noben ne bi toliko obremenjeval preko katere oblike bo.