Plače v IT industriji

Lahko pa primerjamo plačilo preko študentskega servisa z bruto plačo zaposlenega.

Pa ti opravljaj svoje delo na fuš in računaj, kolikor hočeš.
Preprodajalci drog imajo tudi ogromne urne postavke (če zaslužen denar deliš z urami).
Mi pa tu govorimo o legitimnih poslih.

Primerjati plačo študenta z bruto plačo zaposlenega (s predpostavko, da imata oba enako znanje, sposobnosti in delovne navade) se sliši smiselno, res pa najbrž ni redna praksa. Zase vem, da imam kot študent tako plačilo, kot imajo ostali neto plačo. Morda si še pravočasno izpogajam več ...

Ce vas moti ura monterja/polagalca ploscic... Poglejte kdaj, koliko racunajo vasi sefi svojim strankam za uro vasega dela :-).

Mnogo vec.

Če si programer, ne računaj na mesto IT managerja v velikem podjetju. Za to moraš imeti se druge lastnosti (lezenje v rit, čimmanj delati in čimveč nakladati,
itn.)

Tam tehnična znanja ne štejejo. Predvsem šteje dober mentor in dobro navezani stiki.

LP I.

Oxford> Toda če nimaš denarja, da bi otrokom ponudil še kaj več kot le golo preživetje, ti dobro počutje v službi bore malo koristi.

Če si dober računalničar, se ti praktično ne more zgoditi, da bi ostal brez denarja, razen če je s tabo nekaj hudo narobe. V tem primeru je seveda neodgovorno, da si se lotil tako zahtevnega projekta, kot so otroci.

Se strinjam z juretom. Če se ne počutiš odraslega, je dobro premisliti o tem, ali si pripravljen sprejeti tako velike odgovornosti, kot je v tem primeru otrok.

Ja, vendar ne na racun skoraj suznjelastniskih zadev

Poleg tega pa ...

Saj je bistvo podjetja, da se od njega dobro živi :)


... si ti vložil desettisoče in stotisoče evrov v zagon nekega spodobnega IT podjetja? Nisi? Potem pa ne bodi nevoščljiv do tistih, ki so to storili in zdaj od tega dobro živijo. Dobro naložen kapital se pač povrne; če se ne bi, ti ne bi imel službe (ali pa bi živeli v komunizmu, kaj jaz vem ...).

Mislim, da si malo napačno razumel moj stavek. Jaz sem tole mislil skrajno resno. Sem podjetnik (oz. lasnik podjetja je boljša oznaka) in ja, sem vložil v posel kar nekaj denarja in svojega znanja, zato, da mi zdaj ni treba več delati za 6€/uro preko študenta.

Zato me pa vedno zmoti, ko nekdo, ki nima izkušenj s takšno lahkoto govori o izkoriščanju.

Pri tej zadnji rundi debate o plačilu me nekaj moti...

7€/h se morda res ne sliši veliko, vendar pa je to cca. 900€-1000€/mesec, odvisno od opravljenega števila ur. Za študentov prihodek bi težko rekel, da je to izkoriščanje, ker je to znesek, ki ga od marsikaterega študenta starši ne dobijo v službi.

Je pa simptom privilegiranega dela študentov, da uničuje trg, saj veliko podjetij raje najame stroškovno cenejšega študenta, kakor pa da zaposli nekoga, ki bi prejemal približno enak neto znesek. "Izkoriščanje" je tukaj dvostransko: dobri (izkušenejši) študenti bi lahko zahtevali več, če jim ne bi slabši (manj izkušeni) študentje dobesedno zbijali ceno, saj delodajalec za takšen znesek res ne pričakuje vrhunske kvalitete dela. Po drugi strani pa pride točka, ko nekdo preneha biti študent, nenadoma pa je soočen s trgom dela, kjer ga nihče ne rabi, saj lahko za njegovo "tržno ceno" podjetje najame 2 ali celo 3 "poceni" študente.

Ne, to ne pomeni, da sem proti študenskem delu. Se bi pa verjetno izplačalo razmišljati o temu, da se bi za kakršno koli delo (zaposlitev, podjemno pogodbeno, študenstko, ...) moralo izplačevati vse socialne dodatke. Strošek dela študentov se bi tako (pošteno) približal strošku dela zaposlenih, kar bi izravnalo anomalijo. Hkrati bi ostale dohodninske olajšave, kar bi študentom olajšalo preživetje met študijem. Najpmembneje pa je, da bi študenti tako pridobili plačano delovno dobo in s tem pravico do neke socialne pokojnine (blah, blah, blah... ampak ne bo vsak v življenju posal kapitalist).

Mislim da ste me malo narobe razumeli. Sem lastnik dveh podjetij, od katerih je eno v IT vodah, ki mi je tudi najblizje. Tako da ne meni o zagonskem kapitalu, o povrnjenih investicijah, o 24/7/365 delovniku. Ni bilo malo obdobij, ko sem spal po 2-3 ure na dan in to po par mesecev skupaj.

Vseeno moje mnenje ostaja, za izogib dvoumnostim ga bom napisal se na daljsi nacin, kajti bilo je misljeno za vse bodoce iskalce zaposlitve, studente ali preprosto ljudje, ki so na trgu dela postavljeni pred vprasanja, koliko zahtevati za svoje delo.

In vecina se ne ceni dovolj, da bi znala prepoznati kaj je dovolj in koliko si zasluzi. Zato izkorisanje, suznjelastnisko pa zato, ker je vecini podjetij vseeno za delavca - najbolje je to ponazorila ameriska Vega, kjer so ljudje za 2 leti priterali do meje, ko so bili pregoreli/izcrpani cez vsako mejo, vendar so vzeli nove. Res malo je podjetij, kjer jim je mar za zaposlenega, kjer se upostevajo tudi cloveski faktorji in kjer bi upostevali 5% manjsi dobicek (govorimo o vsotah nad 500.000K cistega po davku) na letni ravni in 300% srecnejse ljudi.

Ampak tukaj je polno ljudi, ki posplosuje vse povprek.
Student prvega letnika z osnovami programiranja dobi 6 EUR na uro in to je meni dovolj. Ampak absolvent, ki ze 6 let dela nekje in ima 8 EUR na uro, s tem da morda dobi se kak dodatek pri velikih projektih, je pa mizerno placilo. Zato sem dal tudi primer pravnikov, ki jih dobro poznam, kajti tam si odvetniski pripravnik dokler nimas pravosodnega - pa naj gre za nekoga, ki je ravno prisel z faksa ali pa nekoga, ki hodi na obravnave, ima prakso na sodiscu za sabo in prinese podjetju 150EUR+ za gospodarsko pravno svetovanje.

A se zdej malo bolj razumemo?

To kako pa studentsko delo vpliva na trg zaposlovanja je pa ze dolgo jasno. Studentje so poceni, vseeno pa poznam prevec podjetij, kjer temeljijo na njih. Zato so pa potem taki problemi, ce se spremeni zakonodaja - recimo par let nazaj je zacelo veljati, da je treba vsakega studenta prijaviti na dacno + inspektoriat za delo - in marsikdo, ki je delal na sestrino napotnico je moral iti.

Mogoce bi se bilo fino vprašat, koliko po vašem mnenju da dobro in perspektivno podjetje za enega zaposlenega na leto. Upoštevajoč vse, torej plača, oprema, izobraževanje, knjige, milestone bonuses, delovno okolje, ostali bonbončki. Si kdo upa (ne lastniki podjetij, ampak potencialni iskalci zaposlitve) ocenit, koliko bi morala firma na letni ravni dat za zaposlenega?

Tudi delodajalci v Sloveniji še niso dohiteli zahodnih rojakov v tem, da bi lahko dobrega delavca sami opazili in ga temu primerno nagradili samoiniciativno. Ko pa se greš pogajat za več pa te gledajo kot izključno na strošek in sproti računajo koliko se jim bo zajedlo v dobiček če se ta strošek poveča. Preprosto je večina vodvstvenega kadra premalo izobraženega, da bi opazila kvaliteten kader.

Še enkrat toliko koliko ima plače :)Prinesti bi moral pa vsak 2x toliko kolikor ima plače :)

Govorimo seveda o bruto plačah?

Ne stroškov s posamezniki, ker ti sploh niso bistveni. Pomembno je razmerje med stroški in dohodki, ki jih nekdo (posameznik, skupina, oddelek, ...) ustvarja, t.j. stopnjo učinkovitosti. Zunaj se gleda izključno na učinkovitost dela, ker stroški sami ne povedo čisto nič.

Po domače povedano: če nekoga plačuješ 1€/h zato, da ne dela nič, je to zanič učinkovitost, ker še ta 1€ vržeš stran. Če nekoga plačuješ 100€/h je lahko to čisto upravičen strošek, če z njegovo pomočjo zaslužiš ali privarčuješ nekaj 100.000€/mesec, ker je to izjemna učinkovitost.

Vsi, ki so se zadnje čase nekaj kregali za višje plače so neprestano govorili, če on zasliži X, potem si jaz zaslužim Y. Jok miško: edin dober razlog za višjo plačo je višja učinkovitost dela. Če iz "vložka" 1€ v delavca iztržim 10€ za podjetje, potem si takšna učinkovitost zasluži višjo plačo, ker tako še vedno ostane dovolj za podjetje, ki mora konec koncev tudi rasti in se razvijati. Če pa iz "vložka" 1€ iztržim ven samo 1€, potem pa moram razmisliti ali potrebujem takšnega delavca, takšno delovno mesto ali pa takšno podjetje, ki ne ustvarja DOBIČKA.

Pri oblikovanju predloga "koliko plače pričakujem" je tako vedno prvo in bistveno vprašanje, koliko pričakujem, da bo podjetje iztržilo iz mojega dela. Ko imam odgovor na to vprašanje, si lahko mirno postavim znesek, pod katega mi ni potrebno iti, podjetje pa ga lahko bodisi sprejme, bodisi išče nekoga še cenejšega. Trg dela pač...

Tukej je ze vprasanje metricnosti. Sam se ne zavzemam za merjenje dobickonosnosti posameznika, temvec raje kaj drugega. In na podlagi sistema merjenja se povsem spremeni podoba in vizija projekta.

Recimo, delas en game. Ce imas metricnost uspeha vezano na recimo dobicek na prodan izvod ali pa recimo dobicek na stevilo igralcev, potem ti ljudje v firmi kot posamezniki, ne predstavljajo problema, ce ni tocno videno, ali ustvarjajo dobicek ali ne. In temu primerno je potem tudi obnasanje firme. Ce imas pa merjenje dobickonosnosti na zaposlenega, pa hitro odpadejo razni posamezniki, kjer je direktno dobickonosnost tezko merit.

Odvisno torej od vrednot podjetja.

Ponavadi se vse preracunava na daljsa obdobja, tipicno recimo eno leto, ponavadi se dlje. Ce eno leto ne rabis dolocenega zaposlenega, ocenis, ali ti je vredno placevati za MOZNOST da ga bos rabil. Ali pa se morda splaca prepustiti zadevo outsource variantam in tako znizati operativne stroske.

Na splosno opazam da se ljudje premalo cenijo. Vprasajte pri razgovorih, koliko si ljudje mislijo da si zasluzijo. Ce odmislimo naivneze in *rojene biznismene*, ki zahtevajo nemogoce, bo vecina rekla krepko premalo.

Matevžek, mogoče ni kristalno jasno ampak informatiki delajo v naprej glede na projekte in ne kucajo kode kr v 3pm. Potem se pa jasno lahko vidi ta projekt nam je prinesel toliko in toliko dobička. Pri tem projektu je programer sodeloval v razmerju 60% načrtovalci 30% uporabniki 10% in se potem zelo preprosto zračuna koliko je vreden gdo. Seveda če nekdo samo kuca kodo brez razmišljanja je tako kot bi vprašal koliko smetar prinese k čistemu okolju.

Velikokrat se ne gre za dobiček ampak za prišparane stroške, zmanjševanje napak, optimizacijo dela.

Nekaj postov nazaj je nekdo dejal, da dela preko študentskega servisa za 6€/h. A ni to ODLIČNA plača za študenta? Sam imam malce manj, pa sem redno zaposlen "brez izkušenj".

Student je cenejsi kot ti, ki si redno zaposlen. Od tukaj precej visoka urna postavka.

IMO je 6EUR za studenta zacetnika dobra placa.

Te bogate izkušnje je potrebno tudi v praksi dokazati. Bi se hitro razvedelo, da za visoko ceno posreduješ slabe ljudi.

Pri tem projektu je programer sodeloval v razmerju 60% načrtovalci 30% uporabniki 10% in se potem zelo preprosto zračuna koliko je vreden gdo.

Najvažnejše si tukaj izpustil in sicer vodilni kader, manager, ... ki je ta projekt v prvi vrsti pridobil.

Pa še enkrat preračunaj koliko je vreden kdo

Še to: v bistvu sem ZA omejevanje študentskega dela. Ker delo študenta kvari realnost o stroških in zaslužkih. Če si študent, študiraj, če na pa delat. Če pa rabiš denar za študij pa ok. Samo potem ne moreš 200 ur mesečno programirat na 10 napotnic kolegov. Ker ni fer do ostalih ki del svoje plače dajo za davke in pokojninsko blagajno.

>> studentsko delo v trenutni formi bi moral prepovedat.

Nah, le izenačit s honorarnim delom. Status študenta pa ni več merodajen, še manj zahtevan.

>>>Študentu plačaš 6€/uro, prodaš pa ga naprej za 20€/uro kot vrhunskega strokovnjaka z bogatimi izkušnjami

Hja, jaz ne morem dobiti dobrega Java programerja (lahko študenta) za 2000 EUR neto na mesec oz okrog 11 EUR neto na uro.

Plus stroški plus nagrada za predčasno končan projekt.

Tko da zgleda, da so plače študentov očitno hudo visoke, ali pa ne znajo kaj dosti.

BTW, če kdo koga pozna, naj javi.

Hja, dobre Javance je težko dobit...