eno vprasanje na kratko

ASCII ..torej.
Torej če bi vsi pisali točno po določilih tega standarda, potem... bi določen program oz. OS delu na vsaki platformi, ki bi bila vsaj podobno zmogljiva? (PC, Mac, Amiga, itd..)
Ali... ne? Vem, da se podatkovni tipi lahko razlikujejo po velikosti od platforme do platforme. A je to tud razlog, da ne dela program na drugi kišti.
Zakaj hudirja Java laufa na vsaki?
En kratek odgovorček prosim.
Hmm.. men se meša od bukev (zakaj ni nobenga takšnega smilija?) in upam, da se nisem osmešil.

Torej... če bi npr. en program napisu na "roke" recimo v beležnici v binarni kodi (kar je praktično nemogoče) bi potem ta delal na vsaki platformi? Ker ne bi stvarca šla skozi kompajler, ki iz ASCI kode transformira v binarno, ampak bi že imeli narejeno binarno.
Bi šlo tako? Čeprav se mi zdi to nekako nemogoče...
Hmmm....

Vem, da je nemogoče.
Sam...nemogoče je mogoče (je rekla KOVINOTEHNA preden je bila "požrena").
Prosim pozorno preberi moje besede, saj sem 2x napisal, da je nemogoče.

Nemogoče je ker ne nemoreš vedet zaporedje enic in ničel za nek določen ukaz... ker bi blo to bedasto in kakor sva ti in jaz rekla, da je nemogoče.
Bilo bi pa mogoče, če čebula ne bi imela če, bi zato bila bula in ne čebula.

Java dela na vseh platformah, za katere obstaja Java Virtual Machine (Oziroma Java Runtime Environment). Ta zadeva med drugim "on the fly" pretvarja ukaze iz Jave v ukaze platforme na kateri teče (interpreter).
C/C++, Pascal,... pa na drugi strani naredijo direktno izvršljivo kodo za platformo za katero so pisani. Vedet pa je treba, da so razlike že med OS-i (Windows - Linux) dovolj velike, da je nemogoče uporabiti isto executable kodo na obeh sistemih. Med procesorji pa so razlike še večje (byte order: low byte, high byte na x86 vs. high byte, low byte na PowerPC recimo...).

Roberto: Rad bi vidu ta virus...

yao yao yao bi clovek reku.. ti pa si padu z lune.. n ne.. sej je ql.. vsak nekje zacne, ampak ti si mal .. hmm .. velik prevec zabluzil! Upam da nisi s kake rac. sole .. pol nevem kaj tam delas!? Ajd .. ampak .. vsak nekje mora zacet! No ti bom skusal razlozit osnovne zadeve! Verjetno bo se marsikomu koristl!

Kokr (upam da ze) ves vsak racnalo pozna samo 1 in 0 se pravi stanje da in ne oz ima napetost (recmo rajs signal) ali pa ga nima. To vsako racunalo, ubistvu od stikala za luc v dnevni sobi, kalkulatorja, commodrija do 7Ghz pentimua XXL. In te signale sprejema procesor.. zato se mu rece procesor ker procesira te signale. In ti procesorji (ki so prav tako v kalkulatorju, mobitelu,itd) sprejemajo, oddajajo, kontolirajo te signale preko vodil. Vodila so pac nek dovod do procesorja, tukaj se potem govori o sirini vodila, kot npr. 8 bitno vodilo, 16 bitno itd (obicajno so ta vodila mnogokratniki 8). In ze smo pri bitih. Bit je ravno ta signal//informacija.. 1 ali 0. Ta informacija zasede 1 bit - 1 pomnilniska celica. Se pravi 1 celica pomni 1 odgovor "da" ali "ne". In ce je vodilo siroko 8 bitov - kar pomeni 8 bitno vodilo - pomeni da prenasa 8 odgovorov. Tako komunicira procesor z ostalimi napravami: Memorijo, graficna kartica, "diskovno vodilo" itd. In kaj potem dela procesor kaj vsebuje sploh???? Za dolocene kombiacije sprejetih bitov na vhodnem delu poslje doloceno kombinacijo naprej. Vsaka kombinacija pomeni prakticno nek ukaz. Se pravi nobena druga umetnost kot to da je ze znano neko logicno vezje ki na neko tocno dolecno kombinacijo vrne nek tocno dolecn odgovor. Se pravi ce dobi na vhod npr. ukaz 10010111 potem vrne na izhod 0101011 (cista moja izmisljotina). In kaj to komu pomeni? Tebi bore malo.. racunalniku pa marsikaj, ampak v 1 sekundi une sprocesira teh 1 in 0 za tvojo glavo se pa jos pa se mal velik! In to pomen ze marsikej vec! :) Ce je frekvenca procesorja 1GHz in je formula za T ((perioda v kateri predela 1 tak ukaz) T=1/f pomeni da predela 1 ukaz v 1*10na(-6)s oz. bolje receno v 1s predela 1000000 ukazov. (To velja v osnovni teoriji racunalniske arhitekture. Pri novesjih procesorjih je to dosti bolj razvito itd, s tem se se ne ubadaj se!) Vodila pa so dandanes obicanjno precej vecja od 8 bitov! (8 bitov = 1byte <- to je danes ze skoraj zakon, ni pa vedno tako!) In ce bi pisali res samo z 1 in 0 nebi noben bog razbral nicesar danes vec, zato se za krajsi zapis izbere hexdecimalen zapis kar je:
0 = 0000
1 = 0001
2 = 0010
3 = 0011
4 = 0100
...
9 = 1001
...
F = 1111
in potem zgelda zapis 1111-1001-0011-0001 enak v hexa F931 in na koncu ponavadi damo H da se ve da je to hexa se pravi f931H. In ce potem ti trenutno dumpas(izpises//prebers) pomilnik dobis ven izpis pac nekako v hexa zapisu da kaj zaberes f6c10-3f79a-06b2-83f2c-3350 kar bi bilo v binarnem zapisu glomaznoooo veliko! Pa je to en zelooo kratek del pomnilnika. Ce je potem en pomnilniski naslov velik 1 Byte se pravi 8 bitov je to 8 enic oz 2 hexa stevili. In to so zapisani ukazi v pomnilniku oz. na tvojem disku ali cd romu. En ukaz pa sestavlja potem vec pomnilniskih celic. Pac pri racunalnikih kjer se je dobro ucit programiranja v strojnem jezki recimo kak Zilog Z-80 (spectrum) ali Motorola so npr. ukazi iz 2 delov. Ukaz in operand (operand = stvar s cimer ukaz dela (po kmecko povedano)) . In tako npr. nek ukaz v strojnem jeziku zglda "A6 00" kar pri motoroli pomeni "LDAA 0,X" kar pomeni tebi domace povedano shrani v register A (register = pomn. celica v samem procesorju) kar je na naslovu na katerega kaze register IX! ;) Zdej si pa razlozi po svoje! ;) In ce damo se pred tem ukaz "CE 00 00" kar pomeni v assemblerju "LDX #$0000" in tebi povedano: v register IX nalozi vrednost (ki bo potem pac pomenila naslov) 0000.

Vse to kar sem tu spisal je cisto tako na hitro sedaj spisano in dandanes marsikaj ni vec tako ampak ze dosti bolj napredno in sem pa kje sem se lahko v tem hitrem pisanju tudi jaz kaj zmotil.. morda tudi kao velko napako ven bleknil - ampak naceloma sem osnove racunalniske arhitekture in osnovno programiranje v assemblerju dobro nastudiral .. tako da sam dobro zastopim kako stvar tece. Ce bi rad vedel se te morda lahko usmerim kje in kako .. kar nekaj tega je tudi v slovesncini.. mail me!

No in kaj lahko poberes s tega ti? (ce se si zgoraj opustil branje preberi vsaj to) Nevem koliko zastopis racunalnik, ampak sigurno ne dosti.. nevem ce ti to ravno kaj pomaga in ce ves kaj so sploh pomnilnikski naslovi in tako naprej. Verjetno ne dosti.. ampak mogoce se ti vsaj malenkost vec sanaja kot prej. In kot vidis se v sam racunalnik pise na cisto osnovni strukturi in dela tam, samo se zdalec ne v notepadu in ASCII nima kaj dosti tukaj.. kaj je ASCII o tem drugic. Ampak dandanes je to ze za cloveka precej poenostavljeno in pisanje v strojnem jeziku je se veno tako kot na zacetku racunalnistva samo da ze dosti bolj razumljivo. Uporablajo se assemblerji ki nam prakticno samo pomenijo da namesto nekih oznak 101010101 (kar so vcasih delali z zluknjanimi karticami) in potem za krajsi zapis s hexa stevili 12f3ab7c pisemo sedaj z nam vec pomenskimi besdami (add, sub, lda, ldb, bne,..), ki so prakticno samo zamenjave za neke oznake. Pac nek sporazum med nami in racunalnikom. In zakaj potem ne dela nek os ali karkoli na vecih platformah? Ravno zaradi te osnovne strukture racunalnika in procesorjev, ki so malenskostno a ogromno drugacne! Saj je marsikaj narejeno za vec racunalnikov npr adobe photoshop dela prav tako na Macu in PCju in se kje drugje in program je podoben a na najnizjem nivoju je skoraj na vsakem procesorju oz. vsakem racunalnku malo drugacen. Ze ce nekaj memorije dodas se program spremni - temu prilagodi.

Za konec se kako zgleda program v assemblerju za motorolo, ki je tudi nekako komentiran da bo komu jasen:

 tabela EQU $0000 naslov tabele
 min EQU $0008 n. najmanjsi element tabele
 ORG $0000 izhodisce vrednosti
 FCB $70,$3D,$FF,$80,$5A,$33,$11,$60
 ORG $FFFE reset vektor
 FDB START ukaz za zacetek
 ORG $C000 izhodisce programa
 START LDX #$0000 indeksni reg. na $0000
 LDAB #7 (direktno) #7 -> b
 LDAA 0,X kar je na naslovu IX -> a
 zanka CMPA 1,X (IX+1) -> a
 BLS naprej skoci ce sta flaga c+z=1 (!?)
 LDAA 1,X (IX+1) -> a
 naprej INX IX+1 (IX se poveca ta 1)
 DECB (b-1)->b (b se zmanjsa za 1)
 BNE zanka skoci na "zanko" ce je flag z=0
 STAA $0008 shrani rezultat na naslov 0008
 END konec
 

in po prevajanju tega procesorju on izpise nekako takle izpis ven kjer se vidi kaj je kak ukaz, na katerem pomn. naslovu je shranjen itd:
TAS - Motorola 6800 family cross assembler V1.3 Tue Mar 13 13:25:47 2001

Source file: C:ORA2DELOMATICVAJA2-3.ASM

0000 tabela EQU $0000 naslov tabele
0008 min EQU $0008 n. najmanjsi element tabele
0000 ORG $0000 izhodisce vrednosti
0000 70 3D FF 80 5A 33 FCB $70,$3D,$FF,$80,$5A,$33,$11,$60
11 60
FFFE ORG $FFFE reset vektor
FFFE C0 00 FDB START ukaz za zacetek
C000 ORG $C000 izhodisce programa
C000 CE 00 00 START LDX #$0000 indeksni reg. na $0000
C003 C6 07 LDAB #7 (direktno) #7 -> b
C005 A6 00 LDAA 0,X kar je na naslovu IX -> a
C007 A1 01 zanka CMPA 1,X (IX+1) -> a
C009 2F 02 BLE naprej skoci ce sta flaga c+z=1 (!?)
C00B A6 01 LDAA 1,X (IX+1) -> a
C00D 08 naprej INX IX+1 (IX se poveca ta 1)
C00E 5A DECB (b-1)->b (b se zmanjsa za 1)
C00F 26 F6 BNE zanka skoci na "zanko" ce je flag z=0
C011 97 08 STAA $0008 shrani rezultat na naslov 0008
END konec


Errors: 0

Symbols:
TABELA 0000 | MIN 0008 | ZANKA C007
NAPREJ C00D | START C000 |


Ce koga se kaj vec zanima ravno o motoroli lahko kaj najde zase, navodila za assembler, emulator in vse potrebno na (upam da se dela) naslovu:
http://mrl-pc.fri.uni-lj.si/ora/ora-new...

Tuki pa je tut en link ki tece ravno o assemblerju na tem forumu:
assembler

to je vse! ;) Vem da je tukajle polno napak, ampak tut slucajno se mi neda it vsega se 1x brat in popravlat napak! ;p ce pa kdo kak comment in bi rad vse skur*** .. veselo na delo!!

Jezus!
Kako smo si po znanju o računalnikih različni.
Mam enga frenda, ki v življenju še ni škatle ofnu in mi je dans vprašu: " Kaj ? Grafična se lahko menja? Jaz pa sem mislu, da je treba celo plato menjat." Haloo?? Potem na eni strani mam enga znanca, ki labra o SDRAM-ih in o nekem navijanju procesorja, na drugi strani pa si ne zna bližnjice do raziskovalca na namizju nardit.
Potem sem pa tu nekje, ki delam vse bolj ritensko... učim se C++ (nekaj ga že kar znam!) ne pa, da bi kaj vedel o sami podrobni zgradbi sistema.
Tako kot moja stara mama:
"Danes pa je zvonilo, pa tak škoda ga je blo. Pa tak mal jih je blo."
JAZ: "Kje? Koga?"
stara mama: "Na grobu. Jankov Tinče je umrl"
JAZ: "Aja! A sam to?"

matic: sej vem, sam sem napisal ker pol folk misli da je to krneki in ful za*eban, ko pa je v resnici cist enostavno ;)