Stari časi

spectrum
jest ga mam se zdej doma nekje. spili so bli zakon

Ne vem točno kaj bi rad povedal ali pa nakazal.

Zdaj moje mnenje je zelo skromno. Stare čase bomo vedno pogrešali. Sploh ko bomo starejši... in to bo vedno tako... the unending story.

Moja računalniška leta so se začela s 486DX2/66 Sem pa pri 9 letih hodil na nek kao računalniški tečaj in smo tam meli Commodorje. Takrat sem tudi spilal igrce na 386DX/40 pri stricu. V glavnem sem nabijal Duke Nukema 1, pa Sokoban pa ene formule.

Rabiš monitor?

Sem zadnjič v eni omari našel 1084S D2 monitor, ki bi se ga rad znebil. Mislim, da celo še dela. Vsaj nazadnje, ko sem ga prižgal je 14" Stereo.

he-he

Jez mam še zmer kasete (pa tud vse drugo kar zravn paše ) z igrcami, ki smo jih snemali kar preko radia "Študent".

Kje so tisti časi, ko so ti igrce kar prek radijskih valov na dom pošiljali, aaa

Sinclairjevo zažigalno čudo :)
Nikakav printer, a princip delovanja zelo posrečen.
Bi bilo za vprašat v kakšni tovarni folijskih kondenzatorjev, metalizacija pa to. (hint: Iskra Semič, ali pa še bolje... kje so že delali elektrolitske kondenzatorje?)

Aja, je kdo imel disketar na ZX Specrumu ?

Kolega ga je mel in je bil zakon. Po vseh tistih kasetah je bil navaden flopi 720 k videti kot hard disk za ubogi Speki.

Pa igre so se nalagale dobesedno v treh sekundah...

Začel z P200 tko da "tistih cajtov" nikoli ne bom okusil :(

Škoda... moja 486-ka, ki je zdaj nekje v kosih (računalnik mislim) je bil tretji ali četrti računalnik. Špilam sem se od Amige ,Spectruma do Comodoreja... Commodore 64 sem celo eno ali dve leti kasneje ko je šel ven iz popularnosti prodal za dobrih 20k za tiste razmere, kar je blo kar veliko. Stricu sem pred dvema letoma spet vzel eno staro kišto. Če se ne motim je Atari.

V glavnem , programiral nisn kaj dosti v tistih kištah, šele na commodore-ju sn nekak se začel zanimati bolj za to. Spomnim se nekih motorskih iger, kolesarjev. Do olimpijskih iger pa te fore...

v glavnem... da, pogrešam stare čase. Sem še bil mlad takrat.

Mah, jsta pa kr še p1-ke zbiram (ene 12 jih že mam) pa edo ram Nuca kdo kej, prodam

UUUU mr Ice disketnik za c64, to so bile moje mokre sanje! V bistvu pa je bil to direkt kao obred doma, štelanje c64! Spokojno mirno ga sestaviš , potem pa ......gragh pow ...štrnc štrnc, že takrat sem občutil, kaj pomeni biti odvisen! Kaj dosti drugega pa tudi nisem delal z njim. Kak je že ukaz za začetek loada- za vsak primer, če slučajno kje naletim na kakega?

@cholt45:
Ukazi na C64 za čisto osnovno uporabo1541 disketnika:

LOAD "$",8 => prikaži vsebino diskete
LOAD"*",8 => naloži prvi program z diskete
LOAD"ime programa",8, => naloži ime progama napisan v BASICu
LOAD"ime programa",8,1 => naloži ime progama napisan v strojnem jeziku
SAVE "moje delo",8 => shrani BASIC program imenovan moje delo, na disketo
VERIFY "moje delo" => preveri, če sta program v RAMu in datoteka moje delo enaka

Številka 8 pomeni prva disketna enota, lahko jih imaš največ 4 na enem C64 (8,9,10,11).
Če pa uporabiš namesto 8, številko 1 so to ukazi kasetniku, edino ukaz $ ne dela.

Če imaš kakšen EPROM modul za turbo, so ukazi lahko drugačni.

No ja meni se pri tipkanju na C64, prav velikokrat zgodi, da pozabim, da to ni PC z DOSom in kar avtomatično tipkam nc (za Norton Commanderja), ko me zanima kaj je na disketi.

Spectruma pa žal nikoli nisem imel.

Seveda smo že v tistih časih poznali "globokoumne" debate (kreganje) kaj je boljše, price/performance, kaj se bolj greje, kaj crkuje, kaj je lažje za uporabo, tako kot danes imamo AMD vs. Intel, ATi vs. nVidia, MS vs. Linux, edino debata kaj je lažje prešvercat čez mejo je izginila.

nicjasno:


Heh, neki smo se skregali glede patenta za dvoklik v neki drugi temi.

Jaz sem skor ziher, da ga je Atari ST imel, nimam pa ravno sedaj stroja, da bi to sprobal.

Če mi prineseš STja, dato sprobam, ti ga brezplačno razširim na 4M.

Če najdem še kje kartico za trdi disk, ti vdelam še to.

un desktop na final cartridge 3 za C64 je tud mel dvoklik iirc... nisem pa ziher

na amigi pa je 100% bil

GEosa se spomnim, ampak samo iz članka v cajtngu. Ne vem, koliko tisti dvoklik šteje, če ga ni moč opraviti z miško.

Bi blo treba pogledati tekst tistega "patenta". Čeprav je jasno, da se bodo na to takoj obseili zastopniki nasprotnega mnenja, je tudi jasno, da miškin dvoklik tudi že samo s to aplikacijo na džojstiku nima potrebnega "inventive stepa"...

@Brane2

C64 je tudi imel miško, priklopil si jo na joystick port in jo lahko uporabljal kot (digitalni) joystick. V začetku 90. let so v Conradu prodajali GEOS skupaj z miško, ker joystick ni najbolj prava stvar za upravljanje namizja. Žal sem tiste kataloge že davno dal za papirnate akcije tako, da ti ne morem povedati kdaj točno so to prodajali.

@SasoS:

Drži, 1541 disketnik je računalnik v malem, SW je znal to izkoristiti, zato je tak problem na PC dobro poganjati disketne igre za C64.

Glede tistega razštelanja ali missing aligment, to sodi v rubriko nateg stoletja. Tak disketnik je škripal in ropotal kot za stavo (še bolj kot običajno), prebral bolj malo in pokvaril kakšno disketo, ledika je utripala kot zmešana... Izgledalo je hudo narobe in ker je disketnik na začetku stal 2000 - 2500DEM, je marsikdo bil pripravljen odšteti 300, 400 tudi 500 DEM za popravilo.

In kaj je bilo narobe? Ker je usmernik za 5V rahlo slabo skunstruiran je odpovedoval originalni (prešibak) usmerniški mostiček, sicer ni prišlo do preboja (kar bi povzročilo pregorevanje varovalke in mrtvo enoto), ampak do prekinitve ene od diod v njem. Na ta način je postala napetost 5V iz zelo dobro stabilizirane precej nestabilna in računalniku v disketniku se je bledlo 300/h. Usmerniški mostiček (greatz) tudi takrat ni stal veliko, mogoče 10 DEM max, menjava tudi ni bila noben problem. Če uporabiš Google, najdeš precej o tem.

Jaz sem bil nad konstrukcijo disketarja za C64 zelo razočaran.

Resda je bilo v njem brdo enga materiala, ampak končni rezultat je pa delal zelo, zelo ubogo.

Kje je fora v tem, da zapakiraš celoten računalnik v disketar in da ta računalnik da slabši rezultat od namenskega čipa (revimo WDC-17xx), ki stane mogoče 5 DEM ter da vse skupaj povežeš na glavni račuinalnik prek počasne serijske linije ?

Velika slabost C64, C128, Amige in nasploh vseh Commodorejevih strojev je v tem, da so bili not vdelani čipi, ki jih izdeloval sam Commodore in ti so se zelo greli in bili zalo občutljivi na statiko in vse vrste motenj.
Že dolgo zatem, ko se je dalo v prosti prodaji dobiti za drobiž 1.22 Mb 5,1/2 disketo za PC, so se Commmodorejevci mučili z 180 Kb disketami in to v disketnikih, za katere so dali nemajhne denarje.

Kar se napak pri branjih tiče, ni bil vedno kriv samo kak trapast greatz. V kar nekaj disketarjih so bile napake ne ravno trivialne, v enem se mi je celo odlimala glava z nosilca.

Ne vem no. C64, C128 in kup sorodnih izgub (C4,C16 itd) mi niso ostali v najlepšem spominu.

Tudi Amiga 500, ki je bila sicer genialen stroj, je trpela za sindromom Commodorejevih namenskih čipov. Malo postrani si jo pogledal in je že kaj crknilo. Isto , a v še večji meri velja za A1200, A4000 itd.

Ja, mogoče bi bilo prav omeniti še domače računalnike tistega časa, predvsem modele samograditeljev. Tisto, kar je pri nsa naredila od boga zašćitena inustrija tiste čase, je bilo bolj crap.

Recimo v lepem spominu imam "Galaksijo" Voje Antonića. Genialen stroj v razredu ZX-81, vendar s pošteno tipkovnico. Zanimivo je, da je bil cel stroj zasnovan na eni enostranski tiskanini, skupaj s profi tipkovnico. "Galaksija +" pa je imela dodatni hardver (hires modul, 3-kanalni zvok itd) ki jo je mirno posavil ob bok Commodoreju 64 itd.

Zelo zanimiv je bil tudi TIM-011. Zasnovan je bil na Hitachijevem nasledniku Z-80 pod imenom HD-64180, ki je lahko naslovil vsaj 1 MB RAM-a, imel je v sebi še DMA kanale in kup dodatkov , imel je več CPI od stare Z-80 in delal je na veliko višji frekvenci ( če se prav spomnim, na 12+ MHz).

TIM-011 je bil pravzaprav samo ena dodatno tiskanina, sprvljena v pravem Apple stilu v sam monitor, skupaj z enim (ali dvema ?) disketarjema.
Vse skupaj je bilo videti zelo sleek, imelo zelo solidno (a monochrome) grafiko, mislim da nekaj v stilu 512x512 x 4 sivine.
Tudi platice zanj so se prodajale preko Računarov...

Prvi komp k smo ga mel... 33MHz, 8rama....200MB disk.....jeah, that was something

pol k je pa pršl duke nukem 3d.......pa je že šlo vse navzdol ...1frame per 5seconds

Pa kok dragi so bli ti računalniki...tist zgori napisan, s 14" monitorjm pa tiskalnikom pa zvočno itd...je blo okol 500 današnjih tisoč SIT..

Bo držalo, Commodore +4, C16 in C116 so bili bolj kot ne jajca - dober basic in težave z vsem ostalim. C64II je bil nekvaliteten bolj kot Spectrum kadarkoli, C128D je prišel veliko prepozno (če bi takoj sledil C64, bi še imel malo šans), Amige niso znali prodajati. Zanimivo v vsem skupaj, da se je firma sploh obdržala toliko časa, še ob dejstvu, da za praktično ves dodaten HW (disketniki, kasetniki, monitorji, še tiskalniki so bili problem) si bil vezan na predrage Commodore rešitve.

IMO je bil zadnji HW kvalitetno narejeni izdelki te firme prvi C64, tam nekje do 1985, ki še niso bili napolnjeni s specialnimi Commodore chipi. Moj je star 21 let in še ni bilo okvare na njem, edino na disketniku je pred 12 leti odneslo zgoraj omenjeni greatz in na kasetniku je bilo treba menjati glavo, ko je na originalni postalo otipljivo kje teče trak...

Basic V2 C64 je bilkatastrofa, ker se na enostaven način ni dalo uporabljati ne zvoka in ne grafike, ampk marketing je s tega naredil atrakcijo:

Basic V2 je bil za firmo zadosten razlog za furanje kompliciranih, predragih in počasnih disketnikov, ker si lahko prenašal basic programe med Commodore PET, VIC20, C64 in C128 v C64 načinu.

V praksi je prvi ukaz POKE (direktno naslavljanje prostora v pomnilniku) ali klic PEEK (branje iz memorijske lokacije), v BASIC programu odpihnil to prenosljivost, ker ti stroji po memorijskih lokacijah niti malo niso kompatibilni.

BTW: POKE in PEEK ukazi so bili nuja, ker niti barve okvira ali podlage nisi mogel zamenjati brez njih. Za en zvok, ki je trajal določen čas si rabil 7 ukazov POKE...

Tudi kje je fora v zakaj je bil default prenos podatkov iz kasetnika ali disketnika tako počasen mi ni jasno, sploh ob dejstvu, da je že kratek programčič zadeve korenito pospešil.

Na videz očitna možnost zanesljivost prenosa ni, ker ko sem kopiral diskete C64 na PC je bilo najmanj napak oz. jih sploh ni bilo, ko sem nastavil največjo možno hitrost. Počasnejše nastavitve, več napak