več strani - Na letošnjem Book Expo America se je založnikom, avtorjem, agentom, distributerjem in vsem ostalim, ki so kakorkoli povezani s knjigami, pridružil tudi Google. Njegov glavni namen je bila predstavitev (promocija in obenem zagovarjanje) storitve, iskalnika oz. projekta Google Print, ki pa je trenutno (že od lanskega oktobra) še vedno v beta fazi. Google si je namreč zadal cilj razširiti digitalni internetni svet z digitalizacijo tiskanih knjig. Google Print predstavljata dva projekta: Library Project in Publisher Program. Slednji je namenjen predvsem založnikom in jim omogoča delno ali celovito objavljanje knjižnih del in s tem brezplačno oglaševanje lastnih izdaj, obenem pa jim Google omogoča tudi neposreden zaslužek oz. delitev prihodka od oglasov na strani s knjižno vsebino. Kljub zagotavljanju spoštovanja avtorskih pravic pa nekateri še vedno nasprotujejo omenjenemu projektu.
Še večji trn v peti pa avtorskim založnikom predstavlja tudi nam bolj poznani Library Project. Kot je verjetno mnogim že znano, namerava Google v svoje podatkovne baze preslikati knjižne zbirke univerze v Harvardu, Stanfordu, Oxfordu, Michiganu in knjižnice v New Yorku (New York Public Library). Googlovemu načinu širjenja znanja pa med drugimi ostro nasprotuje predvsem Association of American University Presses. Kljub temu da bodo imeli založniki možnost prepovedati objavo že skeniranega knjižnega dela, želijo takojšnjo prekinitev procesa digitalizacije, saj naj bi po njihovih besedah šlo za sistematično masovno kršenje avtorskih pravic.
Kljub vsem nasprotovanjem pa Google, ki je trenutno tudi največje medijsko podjetje na svetu (pred Time Warnerjem), nadaljuje z v maju začetim projektom. Proces digitalizacije naj bi trajal 5 do 6 let, omenja pa se tudi rok le treh let. Po nekaterih podatkih naj bi Google v okolici Univerze v Michiganu, ki ima kar 19 knjižnic, že iskal primerno lokacijo za tehnološki center z 1000 zaposlenimi, vendar internetni velikan teh informacij ni želel potrditi.
Vse pravice pridržane. Noben del tega gradiva se ne sme reproducirati ali kopirati v kakršnikoli obliki, grafično, elektronsko ali mehanično, kar vključuje fotokopiranje, snemanje, skeniranje, tipkanje...
Tale google print je en živ shit... kaj ti bo spletni vir, če potem po 4 straneh knjige noče več listati naprej in takoj pokaže reklamo: kupi kupi kupi kupi ravno zato ker je vse skup ena butasta amazon.com reklama se stvar ne bo nikoli prijela.
Nism ti jaz neki kupi kupi tupi glupi. Internet search mamo ravno zato, da se štorastim bukvam lahko izognemo, ne pa da jih bomo na ta način kupovali ker imajo 3 všečne vrstice besedila.
Imamo pa hvala bogu na voljo tudi alt. knjižnice na p2p omrežjih in search za filetype: .pdf & .chm
Sam če je knjiga digitalizirana, potem se kaj kmalu pojavi tudi na p2p programih, in vrjetno je ravno to razlog zaradi česar tisto združenjej nasprotuje digitalizaciji.
Aha, tu nima nihče nč proti, v drugi temi bi pa linčali vsakega ki si je kdaj kakšen mp3 dol potegnu, čudna druščina ste... Meni NI jasno kako si google to upa. Tudi to je piratstvo, dokler avtor tega ne dovoli, pa sploh ni važno če je potem tista knjiga objavljena cela ali samo delno ali sploh ne.
CrniE - ni čisto tako. Avtorske pravice niso večne. Nekdaj je veljalo do 50 let. Potem je postala Miki Miška stara 50 let in zakoni so se spremenili :)
Toda klasikom je avtorstvo poteklo in lahko vsebino objaviš tudi na Internetu. Seveda to ne velja za prevode, fizične ponatise (lastnik založba)...
Podobno je pri glasbi. Lahko sam na novo izvajaš skladbo, ki so ji avtorske pravice potekle. Nimaš pa pravice javno predvajati skladbe v izvedi nekoga drugega. Primer: na Teharjih so odigrali Mozart-ov Requiem. Tudi katerikoli poljuben drug orkester ga sme. Posnetek te izvedbe pa je druga stvar, last založbe (RTV Slovenija) in izvajalcev (simfonični orkester RTV Slovenija).
No, in kam spada skeniranje knjige, besedilu je pa preteklo avtorstvo? Po moje ne pretipkujejo... Pa kolk sm jaz razumel skenirajo tudi avtorske, samo da jih morda ne bojo takoj objavli. Zakaj se bi pa drugače založbe sploh pritoževale.
Slednji je namenjen predvsem založnikom in jim omogoča delno ali celovito objavljanje knjižnih del in s tem brezplačno oglaševanje lastnih izdaj, obenem pa jim Google omogoča tudi neposreden zaslužek oz. delitev prihodka od oglasov na strani s knjižno vsebino. Kljub zagotavljanju spoštovanja avtorskih pravic pa nekateri še vedno nasprotujejo omenjenemu projektu.
Jaz pa sem pravtako proti temu:
Še večji trn v peti pa avtorskim založnikom predstavlja tudi nam bolj poznani Library Project. Kot je verjetno mnogim že znano, namerava Google v svoje podatkovne baze preslikati knjižne zbirke univerze v Harvardu, Stanfordu, Oxfordu, Michiganu in knjižnice v New Yorku (New York Public Library). Googlovemu načinu širjenja znanja pa med drugimi ostro nasprotuje predvsem Association of American University Presses. Kljub temu da bodo imeli založniki možnost prepovedati objavo že skeniranega knjižnega dela, želijo takojšnjo prekinitev procesa digitalizacije, saj naj bi po njihovih besedah šlo za sistematično masovno kršenje avtorskih pravic.
Ne samo da bi šlo za kršenje avtorskih pravic. Veliko ljudi (verjamem) ne bi bilo več v knjižnico. (zdaj ne vem če majo tiste knjižnice urejene kot naše podatkovno bazo, ampak predstavljajte si da ne vidiš več enega človeka prit v knjižnico). Groza lahko samo rečem.
CrniE - založbe se pritožujejo zato, ker bodo ob dobršen del najbolj varnih in konstantnih prihodkov: ponatisov klasikov.
Glede Google-a je vprašljivo iz katerih knjih scenira. Hec, bo tožba založbe, ki bo ugotovila, da je Google posceniral njihovo knjigo (kar bodo odkrili na podlagi specifične slovnične ali smiselne napake)...
G. Ledeni - glede na trditve glasbenih založb glede P2P, bi naj ne bilo več ljudi v prodajalnah CD plošč... hmm, še vedno so polne. Zakaj?
Ljudje imamo radi stvari v lastnih rokah, da stvar otipamo, gledamo in celo ugriznemo, če je potrebno. Zbiramo stvari kot hrčki. Zbiranje na HDD pa ni niti pol toliko zanimivo (first edition itd.), da ne govorim o digitalni Babiloniizaciji oz. vprašanje ali bomo lahko čez nekaj let vse naše digitalne podatke, še kje tudi brali (nemški dokumentarec na TV SLO, pred nekaj meseci). Poleg tega branje s tiskanih medijev manj škoduje očem. Če imam izbiro branja za zaslonom ali v resničnem svetu, bom vedno izbral slednjega. Tudi stvar navade.
G. Ledeni - glede na trditve glasbenih založb glede P2P, bi naj ne bilo več ljudi v prodajalnah CD plošč... hmm, še vedno so polne. Zakaj?
Če samo starostno gledamo, se ne bo nič spremenilo. Starejši ljudje se pač ne spoznajo/nočejo spoznat na tehnologijo in še bodo naprej hodili v knjižnico. Problem je v mladih. Ki že pri 7-10letih čepijo za računalnikom in hočejo vse na pladnju. In čeprav ne priznajo (verjamem) da se tega bojijo knjižnice.
Ja v knižnico hodijo tisti mladi ki berejo. To mislim tisti ki so sposobni prepbrat kšno knjigo več kot za domače branje. Tako da to ne bo konec knjižnic. Starejši pa itak.
To je kokr elektronske revije. Vsak mesec lahko zapoznelo dobiš pri monitorju pdf njihove revije. Pa se mi zdi da se ni zmanjšalo število bralcev te revije. Enako Mladina.
Zakaj je nebo modro? Da imamo lahko sladoled Modro Nebo
Ja kaj pa še delaš pred računalnikom Ice. V knižnico, pa v kakšen klub in boš imel vse, od knjig, gradiva, revij, pogovorov v nedigitalni obliki.
Eni so pa res popolnoma proti digitalni prihodnosti in še to iz enih čudnih razlogov. - nihče ne bo šel več v knižnico-
Svašta.
Sicer pa, kar se tiče digitalnih knjig. Dva kubika knjig povsod po stanovanju, ker ni placa ali pa par 100MB na računalniku. E-papir se pa tudi že lepo razvija, tako da bo branje e-knjige praktično isto kot listanje po pravi knjigi.
Podpiram tole univerzalno knižnico v katero se lahko (za eno primerno ceno) včlaniš in imaš dostop do informacij iz vsepovsod.
Ja kaj pa še delaš pred računalnikom Ice. V knižnico, pa v kakšen klub in boš imel vse, od knjig, gradiva, revij, pogovorov v nedigitalni obliki.
Lol.... to kar jaz potrebujem včasih ne najdem v knjižnici.
Eni so pa res popolnoma proti digitalni prihodnosti in še to iz enih čudnih razlogov. - nihče ne bo šel več v knižnico-
Svašta. Kako ti nekatere razumeš. (se mi kar smeji ko to berem) Prvo preberi kar sem napisal potem pa komentiraj.
Sicer pa, kar se tiče digitalnih knjig. Dva kubika knjig povsod po stanovanju, ker ni placa ali pa par 100MB na računalniku. E-papir se pa tudi že lepo razvija, tako da bo branje e-knjige praktično isto kot listanje po pravi knjigi.
Lepo počasi razvija, si pozabil omenit. Sploh veš koliko stanejo te e-knjige?
Podpiram tole univerzalno knižnico v katero se lahko (za eno primerno ceno) včlaniš in imaš dostop do informacij iz vsepovsod.
Zanimivo. Namreč me pa res zanima če bo google naredit takole kot ti govoriš. Sploh za denar. Glede na to, da še do zdaj niso gledali nanj.
Seveda so proti digitalizaciji. Če fino živiš od tega da tiskaš knjige (cedeje, dvdje...itd.) in jih tovoriš sem ter tja po celem svetu, ti gre jasno internet na živce. Založniki, ki so nastali zato da bi se znanje širilo hitreje, danes na vse sile preprečujejo širitev znanja in podatkov. Copyright, ki je prav tako nastal z namenom hitrejše širitve znanja in podatkov, je danes glavno zaviralo tega širjenja.
Ampak vse skupaj jim ne bo nič pomagalo. Če so podatki včasih po svetu potovali mesece in celo leta, danes hitrost njihovega širjenja merimo v mikrosekundah. In širili se bodo še hitreje, do zadnje zabačene afriške vasi. Založnikom, katerih posel je s pojavom interneta postal odveč, ne bo pomagal ne Copyright, ne DRM, ne zakoni, ne tehnika. Dinosaurs Will Die, kot je rekel Fat Mike.
Neživljenjski zakoni so obsojeni na propad. Kongresu, Evropski Komisiji in tisočem lobistom navkljub. Zakoni o copyrightu so zastareli, neživljenjski in nepotrebni, ker je njihov učinek ravno nasproten od tistega, za kar naj bi bili napisani.
Mogoče se danes, ko založniki tožijo otroke, ko se trajanje copyrighta podaljšuje v neskončnost in ko se sprejemajo čedalje bolj absurdni zakoni in izvajajo čedalje bolj rigorozni ukrepi, ne zdi tako. Ampak v resnici je ravno to pokazatelj, da gre reč h koncu. Ko ima določena skupina ljudi privilegije ki prenehajo biti upravičeni, koristni in postajajo za družbo nevzdržni, hoče seveda ta skupina svoje privilegije obdržati čim dlje. Fina je primerjava s fevdalizmom. Ko je v 18. stol. ta družbeni red v primerjavi z meščanstvom in kapitalizmom postal neučinkovit in nepotreben in je zaviral razvoj, so fevdalci naredili vse da bi obdržali stari režim in z njim svoje privilegije. Razmere so zaostrovali do konca in verjetno fevdalizem nikoli prej ni bil tako nevzdržen kot ravno konec 18. stoletja. In zaradi tega je do samega konca malokdo upal pomisliti na revolucijo in prevrat. Enako kot danes, ko nas strašijo z DRMjem in zaporom. Pa vendar je sprememba bližje kot si mislimo mi, in sploh precej bližje, kot si mislijo priviligiranci. Pa je treba samo pogledati skozi okno - da bi videl množice, ki se zbirajo pred Bastilijo....
Meni se pa ne zdi največji problem copyright ampak to, česar se bojijo Francozi in bi vsi morali vzeti v ozir - da kopiranje angleško govorečih knjižnic podaja predvsem angleško razumevanje sveta. Če je Microsoft monopolist v svetu software-ja je (ali utegne postati) potem Google monopolist z informacijami. Sicer pa 19 knjižnic iz evropskih držav (med njimi tudi Slovenija) dela na podobnem projektu kot Google: link
Če pa že mene sprašujete kakšno digitalizacijo bi rad. (iz enega filma) Si dam lepo rokavice gor pa spegle in sem v vizualni knjigarni , nakar poiscem knjigo iz "seznama" in zacnem listati po njej.
ravno zato ker je vse skup ena butasta amazon.com reklama se stvar ne bo nikoli prijela.
