Slo-Tech - Po tem, ko je svojo podporo direktivi za patentiranje programja pred nekaj dnevi umaknila Poljska, so se znova povečale možnosti, da se direktivo ustrezno popravi, tako da bo patentiranje programja omejevala oziroma preprečila.
V tem duhu so se tudi trije verjetno najbolj znani evropski programerji odločili napisati skupno izjavo v kateri opozarjajo, da je direktiva "zavajajoča, nevarna in demokratično nelegitimna". Linus Torvalds (Linux), Michael Widenius (MySQL) in Rasmus Lerdorf (PHP) v javnem pismu opozarjajo, da je napočil skrajni čas, da Evropa ne zavozi svoje softverske industrije. Pet minut pred dvanajsto, saj bo eno najpomembnejših odločanj že konec tega tedna.
In Slovenija? Ah, slovenski urad za intelektualno lastnino še vedno avtistično trdi, da direktiva ne bo povzoročila možnosti patentiranja programske opreme (glej stran 3). Kljub temu da so na Poljskem enotni, da bo ta direktiva to omogočala (to trdijo tudi patentni pravniki velikih podjetij), kljub temu da je prejšnji teden večina prisotnih predstavnikov podjetij na posvetu na Gospodarski zbornici Slovenije menila, da bo ta direktiva pomenila točno to - patentiranje programja in probleme za slovenske razvijalce in kljub temu da so do tega spoznanja prišli tudi nekateri predstavniki zdaj ukinjenega ministrstva za informacijsko družbo.
Novice » Industrijska lastnina » Očetje Linuxa, PHP in MySQL proti programskim patentom
Jernej L ::
to mi delaj, j*bi korporacije ki nam lažejo in kradejo, povrhu pa
nam prodajajo programsko opremo ki jo potem preizkušajo na nami.
programske patente je mogoče enačiti z molekularnimi kemijskimi procesi, katere ni mogoče patentirati, patentirati je mogoče le način izdelave.
nam prodajajo programsko opremo ki jo potem preizkušajo na nami.
programske patente je mogoče enačiti z molekularnimi kemijskimi procesi, katere ni mogoče patentirati, patentirati je mogoče le način izdelave.
Poldi112 ::
Izgleda kot da je nas urad za intelektualno lastnino na placilni listi M$.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
n_partial ::
"As any patent lawyer will tell you, no engineer should ever go looking for a patent."
Citat znane osebe iz odprtokodne sfere.
Menim, da zadevo morajo programerji prepustiti za to usposobljemin osebam, torej pravnikom.
Vsak programer seveda želi zaščito svojega dela, in nenazadnje tudi primerno plačilo. Nihče ni študiral računalništva za brezpalčno kodiranje v dobrovit človeštva in s tem zaslužil manj kot kemik ali farmacevt...
Zakaj neki ne farmacevti zastonj programirajo molekul v dobrobit človeštva?
Mimogrede je zanimiv IBM-ov ameriški patent 6.658.642. Kot razvijalec (predvidevam) odprte kode si po vsej verjetnosti seznanjen z implikacijami omenjenega patenta oz. kakšne koristi ima veliki modri.
Pa še obvezno domače branje:
Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-UPB1)
LP,
n_partial
Izražena mnenja in kometnatji so povsem osebne narave.
Citat znane osebe iz odprtokodne sfere.
Menim, da zadevo morajo programerji prepustiti za to usposobljemin osebam, torej pravnikom.
Vsak programer seveda želi zaščito svojega dela, in nenazadnje tudi primerno plačilo. Nihče ni študiral računalništva za brezpalčno kodiranje v dobrovit človeštva in s tem zaslužil manj kot kemik ali farmacevt...
Zakaj neki ne farmacevti zastonj programirajo molekul v dobrobit človeštva?
Mimogrede je zanimiv IBM-ov ameriški patent 6.658.642. Kot razvijalec (predvidevam) odprte kode si po vsej verjetnosti seznanjen z implikacijami omenjenega patenta oz. kakšne koristi ima veliki modri.
Pa še obvezno domače branje:
Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-UPB1)
LP,
n_partial
Izražena mnenja in kometnatji so povsem osebne narave.
minmax ::
n_partial: ne vem ce se razumeva glede tega o cem govoriva, ampak po vrsti
1. noben ne bi smel brskat po patentih, zato, ker ce krsis patent in zanj ves je v ZDA 3x visja kazen, kot, ce to pocnes nezavedno. od tu sledi ta nasvet odvetnikov programerjem.
2. ZASP nima veze s patenti, patenti spadajo pod industrijsko lastnino in jih pokriva Zakon o industrijski lastnini (in ja, se strinjam, oboje je obvezno branje za racunalnicarje)
3. studiram racunalnistvo in to bo verjetno vir za moje prezivljanje v prihodnosti.
menim, da bom v primeru sprejetja direktive kakrsna se obeta, imel slasbse moznosti za prezivljanje s tem poklicem za katerega studiram. zakaj tako menim je dolga razlaga, med drugim pa se s tem strinja tudi kar nekaj slovenskih podjetij, ki dejansko proizvajajo programske produkte (to je pokazal posvet na GZS)... eno je idealni sistem, kjer je vsak nagrajen za svoje delo eno je pa realnost, ki se ob taki zakonodaji lahko izcimi - primer take razlike je komunizem v teoriji in praksi. podobno je s softwarskimi patenti. ce bi sistem deloval tako kot bi si zeleli, bi jih morda podpiral. ampak dejansko ko pogledam, kako v realnosti zgleda situacija, pa vidim, da bi mi v prvi vrsti kot cloveku, ki si bo v tem poklicu sluzil kruh skodili.
1. noben ne bi smel brskat po patentih, zato, ker ce krsis patent in zanj ves je v ZDA 3x visja kazen, kot, ce to pocnes nezavedno. od tu sledi ta nasvet odvetnikov programerjem.
2. ZASP nima veze s patenti, patenti spadajo pod industrijsko lastnino in jih pokriva Zakon o industrijski lastnini (in ja, se strinjam, oboje je obvezno branje za racunalnicarje)
3. studiram racunalnistvo in to bo verjetno vir za moje prezivljanje v prihodnosti.
menim, da bom v primeru sprejetja direktive kakrsna se obeta, imel slasbse moznosti za prezivljanje s tem poklicem za katerega studiram. zakaj tako menim je dolga razlaga, med drugim pa se s tem strinja tudi kar nekaj slovenskih podjetij, ki dejansko proizvajajo programske produkte (to je pokazal posvet na GZS)... eno je idealni sistem, kjer je vsak nagrajen za svoje delo eno je pa realnost, ki se ob taki zakonodaji lahko izcimi - primer take razlike je komunizem v teoriji in praksi. podobno je s softwarskimi patenti. ce bi sistem deloval tako kot bi si zeleli, bi jih morda podpiral. ampak dejansko ko pogledam, kako v realnosti zgleda situacija, pa vidim, da bi mi v prvi vrsti kot cloveku, ki si bo v tem poklicu sluzil kruh skodili.
reborn ::
Kaj pa če bi jih mal vzpodbudil z kakšno spletno peticijo ali pismom. Ne vem koliko bi s tem dosegel ampak probat ni greh.
n_partial ::
minmax: Mislim da se razumeva.
1. ...tudi v primeru, da želim patentirati določen del svoje kode, se s tem ne bom ukvarjal, temveč to prepustil odvetnikom. Če le-teh ni pač ne bom patentiral, s tem bom seveda na slabšem, ker lahko podobno zadeveo patentira kdo drug (recimo IBM)
...kar si povsem spregledal, IBM je patentiral postopek, s katerim si zagotavlja možnost patentiranja kode razvite v okviru odprte kode.
Super, v primeru da bo programer primerno plačan.
2. ZASP-UPB1 oz. 2. oddelek zakona določajo avtorske pravice za računalniške programe, uporaba drugih pravnih ureditev je omenjena v 117. členu.
3. Ponavljam svoje mnenje, da je porebno pravne zadeve prepustiti pravnikom, ki so za to usposobljeni. Ekonomske vidike ekonomistom (teh je pri nas veliko). Sociološke vidike ... itd.
Slovenija je dovolj tehnološko razvita, da vzspostavi (in patentira) svoj model razvoja programske opreme, ki presega meje odprte kode in ne skriva kapitalistične eksploatacije (oz. izkoriščanja) volonterskega dela neimenovanih množic. Nov model je lahko odgovor in posmeh tujim korporacijam, ki tudi preko patentov skušajo obdržati pravico do izrabe dela množic, patentiranje modela pa mora podpreti država.
Tovrsten sistem bi lahko prestavljal približek "idealnemu sistemu", ki ga omanjaš.
Morda še zanimiv esej:
Reluctant revolutionaries – the false modesty of reformist critics of copyright
LP, n_partial
Izražena mnenja in kometnatji so povsem osebne narave.
1. ...tudi v primeru, da želim patentirati določen del svoje kode, se s tem ne bom ukvarjal, temveč to prepustil odvetnikom. Če le-teh ni pač ne bom patentiral, s tem bom seveda na slabšem, ker lahko podobno zadeveo patentira kdo drug (recimo IBM)
...kar si povsem spregledal, IBM je patentiral postopek, s katerim si zagotavlja možnost patentiranja kode razvite v okviru odprte kode.
Super, v primeru da bo programer primerno plačan.
2. ZASP-UPB1 oz. 2. oddelek zakona določajo avtorske pravice za računalniške programe, uporaba drugih pravnih ureditev je omenjena v 117. členu.
3. Ponavljam svoje mnenje, da je porebno pravne zadeve prepustiti pravnikom, ki so za to usposobljeni. Ekonomske vidike ekonomistom (teh je pri nas veliko). Sociološke vidike ... itd.
Slovenija je dovolj tehnološko razvita, da vzspostavi (in patentira) svoj model razvoja programske opreme, ki presega meje odprte kode in ne skriva kapitalistične eksploatacije (oz. izkoriščanja) volonterskega dela neimenovanih množic. Nov model je lahko odgovor in posmeh tujim korporacijam, ki tudi preko patentov skušajo obdržati pravico do izrabe dela množic, patentiranje modela pa mora podpreti država.
Tovrsten sistem bi lahko prestavljal približek "idealnemu sistemu", ki ga omanjaš.
Morda še zanimiv esej:
Reluctant revolutionaries – the false modesty of reformist critics of copyright
LP, n_partial
Izražena mnenja in kometnatji so povsem osebne narave.
Jux ::
@n_partial:
Nikar polovičarstva. Nekaj replik:
1. Za branje si dal spis. Poglej - v celotnem tekstu je beseda patent napisana enkrat (enkrat še med literaturo) in sicer v temle delu:
“Patents are the heart and core of property rights, and once they are destroyed, the destruction of all other rights will follow automatically, as a brief postscript” (p.128, Rand, 1966)
Če si pozoren na datum, vidiš da je takrat bilo težko govoriti o softwareskih patentih in področje softwareskih patentov se močno razlikuje od recimo patentov na zdravila.
Potem se pa vprašam, zakaj pa je beseda patent samo enkrat omenjena - iz preprostega razloga, ker dokument govori o copyright-u in ne o patentih in patentnih pravicah. Prosim ljudje enkrat si že zapomnite patent!=copyright in zato se tudi Minmax ne moti, tega področja ne opisuje ZAPS. Nihče noče nikomur uzeti pravice do copyrighta, govorimo samo o tem da so patenti na področju softwarea neprimerni in neuporabni.
2. V vsakem primeru je zgodba o "malem programerju", ki uspe patentirat idejo in z njo uspeti navadna zgodba za lahko noč, ki jo veliki lastniki softwareskih patentov prodajajo malim programerjem. Ne razumem, kako ste lahko tako naivni. A se vam resno zdi, da pri razvoju določenega postopka, oz. pri implementaciji določenega postopka v računalništvu tudi ko postavljaš nov patent ne boš trčil ob patent neke druge entitete (po možnosti velikega podjetja ala IBM). Seveda boš in boš v izogib težavam enostavno navzkrižno licenciral z dotično entiteto. Ergo, zate ne bo cekina.
3. Govorit o najemanju odvetnikov je navadna demagogija, metanje peska v oči, kot da si lahko povprečen računalničar privošči stoške odvetnikov in postopkov potrebnih za patentiranje. Največkrat se zgodi da je ta strošek gigantski in da te prej ali slej zaustavi nekdo, ki ima neskončno več denarja od tebe in si lahko privošči dražje odvetnike. V praksi je veliko primerov, ko ima določen posameznik/majhna firma "prior art" ampak si enostavno ne morejo privoščiti procesa na sodišču.
Res vsem zagovornikom patentov priporočam poslušanje kakšnega govora Richard M. Stallmana. Pa ne mi zdej nazaj govort, "RMS je itak zagovornik prostega programja" - poslušajte vsaj en govor, pol pa komentirajte. Evo - Arhiv govorov RMS
Nikar polovičarstva. Nekaj replik:
1. Za branje si dal spis. Poglej - v celotnem tekstu je beseda patent napisana enkrat (enkrat še med literaturo) in sicer v temle delu:
“Patents are the heart and core of property rights, and once they are destroyed, the destruction of all other rights will follow automatically, as a brief postscript” (p.128, Rand, 1966)
Če si pozoren na datum, vidiš da je takrat bilo težko govoriti o softwareskih patentih in področje softwareskih patentov se močno razlikuje od recimo patentov na zdravila.
Potem se pa vprašam, zakaj pa je beseda patent samo enkrat omenjena - iz preprostega razloga, ker dokument govori o copyright-u in ne o patentih in patentnih pravicah. Prosim ljudje enkrat si že zapomnite patent!=copyright in zato se tudi Minmax ne moti, tega področja ne opisuje ZAPS. Nihče noče nikomur uzeti pravice do copyrighta, govorimo samo o tem da so patenti na področju softwarea neprimerni in neuporabni.
2. V vsakem primeru je zgodba o "malem programerju", ki uspe patentirat idejo in z njo uspeti navadna zgodba za lahko noč, ki jo veliki lastniki softwareskih patentov prodajajo malim programerjem. Ne razumem, kako ste lahko tako naivni. A se vam resno zdi, da pri razvoju določenega postopka, oz. pri implementaciji določenega postopka v računalništvu tudi ko postavljaš nov patent ne boš trčil ob patent neke druge entitete (po možnosti velikega podjetja ala IBM). Seveda boš in boš v izogib težavam enostavno navzkrižno licenciral z dotično entiteto. Ergo, zate ne bo cekina.
3. Govorit o najemanju odvetnikov je navadna demagogija, metanje peska v oči, kot da si lahko povprečen računalničar privošči stoške odvetnikov in postopkov potrebnih za patentiranje. Največkrat se zgodi da je ta strošek gigantski in da te prej ali slej zaustavi nekdo, ki ima neskončno več denarja od tebe in si lahko privošči dražje odvetnike. V praksi je veliko primerov, ko ima določen posameznik/majhna firma "prior art" ampak si enostavno ne morejo privoščiti procesa na sodišču.
Res vsem zagovornikom patentov priporočam poslušanje kakšnega govora Richard M. Stallmana. Pa ne mi zdej nazaj govort, "RMS je itak zagovornik prostega programja" - poslušajte vsaj en govor, pol pa komentirajte. Evo - Arhiv govorov RMS
web&blog&etc: http://lukabirsa.com
DFMax ::
Če mene vprašate, bodo programski patenti preprečili razvoj/nastanek novih programskih hiš in malih podjetij, ne samo v SLO ampak po celi evropi.
Poslušal sem neko predavanje Richarda Stallmana, o programskih patentih, in pretreslo me je.
Študiram računalništvo in se zdaj eno leto in pol ukvarjam izključno z odprtokodnim programiranjem, ker mi winsi in vso to sranje, ki laufa na njih dol visi.
Verjamem, da kljub omejitvam ne bo moč ustaviti Open Source gibanja po svetu.
Poslušal sem neko predavanje Richarda Stallmana, o programskih patentih, in pretreslo me je.
Študiram računalništvo in se zdaj eno leto in pol ukvarjam izključno z odprtokodnim programiranjem, ker mi winsi in vso to sranje, ki laufa na njih dol visi.
Verjamem, da kljub omejitvam ne bo moč ustaviti Open Source gibanja po svetu.
Those who do not understand Unix are condemned to reinvent it,
poorly. -- Henry Spencer
Exilian ::
DFMax: zakaj si kot programer zato da propadejo računalniška podjetja?? kdo te bo potem plačeval za tvojo usrano kodo??
na eni strani govoriš o tem da patenti uničujejo mala podjetja.. na drugi strani pa govoriš da je os kul.. ali veš da os uničuje prihodke podjetjem (malim, srednjim, velikim)??
nikjer nisem videlm, da bi šli strojniki delat avte, pa bi vsak prišravfal en vijak.. nato bi šli pa avte naokol talat.. Zakaj jih nisem videl?? Ker niso neumni in svojim delodajalec ne delajo sivih las! Programerji pa ste/smo ena posebna vrsta ljudi, ki si rada ščije po rokah...
na eni strani govoriš o tem da patenti uničujejo mala podjetja.. na drugi strani pa govoriš da je os kul.. ali veš da os uničuje prihodke podjetjem (malim, srednjim, velikim)??
nikjer nisem videlm, da bi šli strojniki delat avte, pa bi vsak prišravfal en vijak.. nato bi šli pa avte naokol talat.. Zakaj jih nisem videl?? Ker niso neumni in svojim delodajalec ne delajo sivih las! Programerji pa ste/smo ena posebna vrsta ljudi, ki si rada ščije po rokah...
minmax ::
exilian: kot programer nasprotno mislim, da bom imel v sloveniji boljše šanse za biznis, če programskih patentov ne bo.
... te povabim na kavo in ti razložim zakaj, si iz ljubljane?
... te povabim na kavo in ti razložim zakaj, si iz ljubljane?
Exilian ::
pa naravno da jesam iz lublane, glede kave pa se vidmo v kiberpipi če bom pršu.... visok tip k se bo dru "gdje ste sad pičke jedne!!" --> hec
Update: samo se bom po vsej verjetnosti takrat učil matematiko (v pon. mamo kolokvij, jaz pa še zvezka nism vidu).... sj drugače ti bom pa še par tednov tuki na st-ju težil.
Update: samo se bom po vsej verjetnosti takrat učil matematiko (v pon. mamo kolokvij, jaz pa še zvezka nism vidu).... sj drugače ti bom pa še par tednov tuki na st-ju težil.
minmax ::
exilian: tam po 15. decembru imam cas za kavo
ne milsim online debatirat, ker sicer ne bova nikamor prisla.
ne milsim online debatirat, ker sicer ne bova nikamor prisla.
Jux ::
na eni strani govoriš o tem da patenti uničujejo mala podjetja.. na drugi strani pa govoriš da je os kul.. ali veš da os uničuje prihodke podjetjem (malim, srednjim, velikim)?
OpenSource je kvečjemu možnost za podjetja da razvijajo ekonomijo v terciarnem sektorju, ki prinese veliko denarja. Pod nobenim pogojem opensource ne pomeni, da bi kakšno podjetje zaslužilo zaradi tega manj - vse je odvisno od poslovnega modela. Če pa konkurenčnost OpenSource-a nagaja velikim je pa to edino prav, ker če lahko dobiš software, ki je srednje kvaliteten zastonj, boš dvakrat premislil ali boš dal denar recimo MS-ju, Oraclu, itd. za primerljivo bugast software. Štekaš? Torej opensource ponuja nove poslovne opcije in povečuje konkurečnost trga (če govorimo o OS trgu bi bil ta še bolj zmonopoliziran kot je).
Patenti so pa slabi iz povsem drugih stvari, ker malim razvijalcem preprečujejo razvoj software-a - zaradi softwareskih patentov je treba namreč pazit za vsak košček kode, ali slučajno ne krši kakšnega patenta, kar v praksi pomeni da tisti ki nimajo denarja za tožbe, denarja za nakup patentnih pravic ali patentnega portfelja enostavno ne bodo razvijali software-a.
web&blog&etc: http://lukabirsa.com
Exilian ::
za soft. patente si raje ne bom upal preveč pametovat in tudi vsem vam to odsvetujem.. saj kaj bodo dejansko prinesel ni znano. Mislim pa da bi se morala koda dati tudi patentirati.. saj bi lahko tako nekdo ki je prišel do neke genialne rešitve za nek problem lahko pridobil denar ki mu pripada... več o tem so se razpisali thomas & comp. tukaj
glede os-ja pa tole.. redhat je v pizdi, suse je v pizdi, večino ostalih opensource podjetij (ki so znana meni in so vsaj malo večja) je v pizdi... zato mi ne basaj... teorija opensource ne omogača da se kj fino neposredno zasluž. da se seveda nekaj posredno (reklame, storitve ipd.), ampak to ne morš primerjat z Macromedia, Adobe, Microsoft....
glede os-ja pa tole.. redhat je v pizdi, suse je v pizdi, večino ostalih opensource podjetij (ki so znana meni in so vsaj malo večja) je v pizdi... zato mi ne basaj... teorija opensource ne omogača da se kj fino neposredno zasluž. da se seveda nekaj posredno (reklame, storitve ipd.), ampak to ne morš primerjat z Macromedia, Adobe, Microsoft....
gpg ::
Exilian nisi mi še odgovoril, ali si že poslušal tisto predavanje. Mi lahko prosim poveš še, kje je Thomas govoril o programskih patentih?
Osnovni namen patentov je spodbujati razvoj v družbi in tega namena programski patenti preprosto ne dosegajo. Najbolj lahko škodujejo manjšim in srednjim podjetjem, ki si ne morejo privoščiti, da bi registrirali večje število programskih patentov in si tako zagotovili pravno varnost. Uveljavitev programskih patentov v Evropski uniji bi škodovala prav evropskim podjetjem, saj je Evropski patentni urad (brez zakonske podlage) 3/4 programskih patentov že podelil podjetjem v ZDA in na Japonskem.
Zakaj se bojiš avtorjev proste programske opreme? Nenazadnje imaš tako tudi ti na voljo neko zakladnico rešitev, ki jih lahko vključiš v svojo ponudbo oz. jih kako drugače uporabiš pri svojem delu. Glej, kaj je to pomenilo za Google!
Sploh pa programska oprema, ki se prodaja na "prodajnih policah", predstavlja le del vse programske opreme, tu je še programska oprema, ki se piše pogodbeno, p. oprema, ki se uporablja znotraj hiše, p. oprema, ki se uporablja v razno raznih napravah in podobno. V teh primerih praviloma ni tako odločujoče, ali razvijaš prosto, ali lastniško programsko opremo.
In za konec še seznam večjih podjetij, ki tako ali drugače podpirajo tudi Linux.
Osnovni namen patentov je spodbujati razvoj v družbi in tega namena programski patenti preprosto ne dosegajo. Najbolj lahko škodujejo manjšim in srednjim podjetjem, ki si ne morejo privoščiti, da bi registrirali večje število programskih patentov in si tako zagotovili pravno varnost. Uveljavitev programskih patentov v Evropski uniji bi škodovala prav evropskim podjetjem, saj je Evropski patentni urad (brez zakonske podlage) 3/4 programskih patentov že podelil podjetjem v ZDA in na Japonskem.
Zakaj se bojiš avtorjev proste programske opreme? Nenazadnje imaš tako tudi ti na voljo neko zakladnico rešitev, ki jih lahko vključiš v svojo ponudbo oz. jih kako drugače uporabiš pri svojem delu. Glej, kaj je to pomenilo za Google!
Sploh pa programska oprema, ki se prodaja na "prodajnih policah", predstavlja le del vse programske opreme, tu je še programska oprema, ki se piše pogodbeno, p. oprema, ki se uporablja znotraj hiše, p. oprema, ki se uporablja v razno raznih napravah in podobno. V teh primerih praviloma ni tako odločujoče, ali razvijaš prosto, ali lastniško programsko opremo.
In za konec še seznam večjih podjetij, ki tako ali drugače podpirajo tudi Linux.
Jux ::
@exilian
PROSIM, PROSIM utemelji to. Prej sem ti navedel tri razloge zakaj temu ni tako, zakaj se ne potrudiš in vsaj razmisliš o opciji da patenti niso orodje ki ti zagotavljajo da progamer dobi denar. Prosim odgovori, zakaj (torej z argumenti) misliš da bi se morala koda dati tudi patentirati?
Mislim pa da bi se morala koda dati tudi patentirati.. saj bi lahko tako nekdo ki je prišel do neke genialne rešitve za nek problem lahko pridobil denar ki mu pripada...
PROSIM, PROSIM utemelji to. Prej sem ti navedel tri razloge zakaj temu ni tako, zakaj se ne potrudiš in vsaj razmisliš o opciji da patenti niso orodje ki ti zagotavljajo da progamer dobi denar. Prosim odgovori, zakaj (torej z argumenti) misliš da bi se morala koda dati tudi patentirati?
web&blog&etc: http://lukabirsa.com
gpg ::
Pa še to: pri programskih patentih ne gre za patentiranje programov / algoritmov / kode, ampak za patenitranje idej.
n_partial ::
1. copyright ni patent in patent ni poslovna skrivnost...
2. Pravne zadeve prepustimo pravnikom. Poznavanje avtorskega prava je edino, kar se priporoča vsakemu računalničarju.
3. Izogibajmo se sodobnim suženjskim odnosom
Odprta koda nima verovalk, ki bi zagotavljale, da le-to izkoriščajo velike korporacije. Le-te namreč sodelujejo zelo aktivno v tem gibanju z jasnimi cilji. Zakaj so tu dvojne licence npr. Open Office in Sun Star Office? Kdo garažnemu programerju zagotavlja, da njegovega dela ne skrivaj patentira korporacija kot del njihovega programa (npr. Sun Star Office ali Java Desktop)?
4. Sužnji so bili plačani za gradnjo piramid. Storitve, in oprema, ki jo tržijo korporacije sloni na prostovoljnem delu sodobnih sužnjev zaslepljenih z ideali, ki so korporacijam tuji. Tega si noben programer ne želi.
5. Primer izkoriščanja: razvijalec iger da igro v testiranje masi ljudi. Prihrani na račun testerjev, ki jih v tem primeru ni potrebno zaposliti in plačati.
Koliko stane ura testiranja je odvisno od države do države, sicer pa je inženirsko delo v zahodnih državah razmeroma drago. Več oči - več vidi - več najde ... preračunaj v brezplačne ure testiranja.
V kontrast: za testiranje zdravil, celo preskušenih si plačan...
6. Kapitalistično izkoriščanje pri nas: npr. študentsko delo, je pri nas na veliko zlorabljeno, prepoceni delovna sila, intelektualno delo. Delovna doba študentu ne teče, boljša rešitev bi bila part-time zaposlitev, plačilo socilanega sorazmerno delovnoemu času, študentske organizacije pa naj financira država. Da me kdo ne bo narobe razumel: da palčilo in to ustrezno, obenem pa tudi spodbuda za stalno zaposlitev.
7. Beri in razmišljaj - spis kot ga imenuješ je esej in se ukvarja z sodobnimi oblikami izkoriščanja.
8. Digitalno podpisovanje omogoča razvoj kode, za katero se ve kdo je kaj prispeval in je lahko na osnovi prispevanega tudi plačan - kje koda konča je vseeno, kdo z njo zasluži pa ni. Če IBM recimo zasluži milijarde na račun brezplačnega OS-a... hm tudi razvijalec si zasluži drobtinico od pogače mar ne?
9. živela svoboda govora.
LP
n_partial
Moja izražena mnenja so povsem osebne narave.
2. Pravne zadeve prepustimo pravnikom. Poznavanje avtorskega prava je edino, kar se priporoča vsakemu računalničarju.
3. Izogibajmo se sodobnim suženjskim odnosom
Odprta koda nima verovalk, ki bi zagotavljale, da le-to izkoriščajo velike korporacije. Le-te namreč sodelujejo zelo aktivno v tem gibanju z jasnimi cilji. Zakaj so tu dvojne licence npr. Open Office in Sun Star Office? Kdo garažnemu programerju zagotavlja, da njegovega dela ne skrivaj patentira korporacija kot del njihovega programa (npr. Sun Star Office ali Java Desktop)?
4. Sužnji so bili plačani za gradnjo piramid. Storitve, in oprema, ki jo tržijo korporacije sloni na prostovoljnem delu sodobnih sužnjev zaslepljenih z ideali, ki so korporacijam tuji. Tega si noben programer ne želi.
5. Primer izkoriščanja: razvijalec iger da igro v testiranje masi ljudi. Prihrani na račun testerjev, ki jih v tem primeru ni potrebno zaposliti in plačati.
Koliko stane ura testiranja je odvisno od države do države, sicer pa je inženirsko delo v zahodnih državah razmeroma drago. Več oči - več vidi - več najde ... preračunaj v brezplačne ure testiranja.
V kontrast: za testiranje zdravil, celo preskušenih si plačan...
6. Kapitalistično izkoriščanje pri nas: npr. študentsko delo, je pri nas na veliko zlorabljeno, prepoceni delovna sila, intelektualno delo. Delovna doba študentu ne teče, boljša rešitev bi bila part-time zaposlitev, plačilo socilanega sorazmerno delovnoemu času, študentske organizacije pa naj financira država. Da me kdo ne bo narobe razumel: da palčilo in to ustrezno, obenem pa tudi spodbuda za stalno zaposlitev.
7. Beri in razmišljaj - spis kot ga imenuješ je esej in se ukvarja z sodobnimi oblikami izkoriščanja.
8. Digitalno podpisovanje omogoča razvoj kode, za katero se ve kdo je kaj prispeval in je lahko na osnovi prispevanega tudi plačan - kje koda konča je vseeno, kdo z njo zasluži pa ni. Če IBM recimo zasluži milijarde na račun brezplačnega OS-a... hm tudi razvijalec si zasluži drobtinico od pogače mar ne?
9. živela svoboda govora.
LP
n_partial
Moja izražena mnenja so povsem osebne narave.
Gandalfar ::
n_partial: saj jo dobi .. s tem, ko uporablja potico, ki nastane iz drobtinic in mu je ni treba plačat
n_partial ::
Se ne strinjam, pa saj je vseeno.
Država bi morala programerje podpirati podobno kot podpira recimo domačo filmsko industrijo. V dobrobit svoje programerske industrije bi seveda tudi EU lahko pristavila kak Evro. In verjetno v primeru uveljavitve patentov tudi bo!
Nmesto miljončkov za projekte odprte kode (kako a ni odprta koda zastoni?) - miljonček za pameten programski patent.
Tukaj tiči slovneska napaka: Hm, prostovoljci, mislim ne pri nas, ali pa se je le nekdo okoriščal v imenu prostovoljstva?
Zato raje prepusti pravne zadeve pravnikom in marš progrmirat kodo, ki jo boš ob primerem odnosu države do progrmerjev lahko patentiral ...
LP,
n_partial
Izražena mnenja so povsem osebne narave.
Država bi morala programerje podpirati podobno kot podpira recimo domačo filmsko industrijo. V dobrobit svoje programerske industrije bi seveda tudi EU lahko pristavila kak Evro. In verjetno v primeru uveljavitve patentov tudi bo!
Nmesto miljončkov za projekte odprte kode (kako a ni odprta koda zastoni?) - miljonček za pameten programski patent.
Tukaj tiči slovneska napaka: Hm, prostovoljci, mislim ne pri nas, ali pa se je le nekdo okoriščal v imenu prostovoljstva?
Zato raje prepusti pravne zadeve pravnikom in marš progrmirat kodo, ki jo boš ob primerem odnosu države do progrmerjev lahko patentiral ...
LP,
n_partial
Izražena mnenja so povsem osebne narave.
minmax ::
npartial... mal odogovorov
Zakaj so tu dvojne licence npr. Open Office in Sun Star Office? Kdo garažnemu programerju zagotavlja, da njegovega dela ne skrivaj patentira korporacija kot del njihovega programa (npr. Sun Star Office ali Java Desktop)?
1. Vsak programer si sam izbere pod kaksno licenco bo dal ven svojo kodo. Ce nekaj skodiras in noces dati Sunu potem ti ni treba, samo potem ne bo sprejeto v glavno vejo OOO. Cisto enostavno. Programerja nihce ne more v nic prisiliti, lahko edino sam pristane.
Prosti programerji niso sužnji, vedo v kaj se spuščajo. In si sami zračunajo ali se jim splača ali ne... Ali pristanejo na to, da bo njihova koda tudi v StarOfficeu ali ne... Nihče jih ne sili, da programirajo.
2. Tisti drugi problem pa:
- ce objavis nekaj kot odprto kodo in se to kjerkoli zbekapira in datira, potem bos imel na sodiscu zelo zelo enostavno dokazovanje, da si imel to idejo prej ti.
- problem se pojavi, ko podjetje poskusa patentirat nekaj povsem ocitnega - in to podjetja na veliko pocnejo - in zato se nekateri borimo proti programskim patentom. problem patentov je namreč, da čeprav imaš recimo zelo jasno prav, te lahko veliko podjetje s svojimi finančnimi resourci pravno izžame in se preprosto ne boš imel veselja iti borit na sodišču, ker boš medtem izgubil ves svoj posel in denar, preden boš na koncu dokazal, da si imel prav, Pirova zmaga. Zato je treba programske patente ali izjemno in brezkompromisno omejit na resnično briljantne ideje in jih podelit nekaj sto na leto (ne pa v desettisočih kot se to zdaj počne), ali pa jih popolnoma preprečiti.
Zakaj so tu dvojne licence npr. Open Office in Sun Star Office? Kdo garažnemu programerju zagotavlja, da njegovega dela ne skrivaj patentira korporacija kot del njihovega programa (npr. Sun Star Office ali Java Desktop)?
1. Vsak programer si sam izbere pod kaksno licenco bo dal ven svojo kodo. Ce nekaj skodiras in noces dati Sunu potem ti ni treba, samo potem ne bo sprejeto v glavno vejo OOO. Cisto enostavno. Programerja nihce ne more v nic prisiliti, lahko edino sam pristane.
Prosti programerji niso sužnji, vedo v kaj se spuščajo. In si sami zračunajo ali se jim splača ali ne... Ali pristanejo na to, da bo njihova koda tudi v StarOfficeu ali ne... Nihče jih ne sili, da programirajo.
2. Tisti drugi problem pa:
- ce objavis nekaj kot odprto kodo in se to kjerkoli zbekapira in datira, potem bos imel na sodiscu zelo zelo enostavno dokazovanje, da si imel to idejo prej ti.
- problem se pojavi, ko podjetje poskusa patentirat nekaj povsem ocitnega - in to podjetja na veliko pocnejo - in zato se nekateri borimo proti programskim patentom. problem patentov je namreč, da čeprav imaš recimo zelo jasno prav, te lahko veliko podjetje s svojimi finančnimi resourci pravno izžame in se preprosto ne boš imel veselja iti borit na sodišču, ker boš medtem izgubil ves svoj posel in denar, preden boš na koncu dokazal, da si imel prav, Pirova zmaga. Zato je treba programske patente ali izjemno in brezkompromisno omejit na resnično briljantne ideje in jih podelit nekaj sto na leto (ne pa v desettisočih kot se to zdaj počne), ali pa jih popolnoma preprečiti.
Exilian ::
Jux: NOBEL... (če ne veš kaj mislim.. TNT...( če še zmeraj ne veš.... (PATENTIRAL TNT ( samo budala še zmeri ne ve.. $$$$$$))))
gpg: thomas je skoz govoril o programskih patentih.. ne nisem poslušal predavanje, zakaj?? ker si bom svoje mišlenje izoblikoval sam, zato sem tudi rekel da ne mislim preveč debaterat o njih (zaenkart)..
zakaj se bojim odprtekode: ker bodo userji pogruntal da je zastonj (user mišljen kot neizobražen človek, ki ni v računalniških vodah.. naše mamice)... pol mi bo pa od mojega poklica ostalo le patchanje openoffica. Kruh se bo pa vsak dan dražu... Eh itak bom šu v R&D tak da me boli kurac...
pa še to: pri programskih patentih ne gre za patentiranje programov / algoritmov / kode, ampak za patenitranje idej. TOČNO TO!!!, vendar potem iz ideje sledi rezultat
gpg: thomas je skoz govoril o programskih patentih.. ne nisem poslušal predavanje, zakaj?? ker si bom svoje mišlenje izoblikoval sam, zato sem tudi rekel da ne mislim preveč debaterat o njih (zaenkart)..
zakaj se bojim odprtekode: ker bodo userji pogruntal da je zastonj (user mišljen kot neizobražen človek, ki ni v računalniških vodah.. naše mamice)... pol mi bo pa od mojega poklica ostalo le patchanje openoffica. Kruh se bo pa vsak dan dražu... Eh itak bom šu v R&D tak da me boli kurac...
pa še to: pri programskih patentih ne gre za patentiranje programov / algoritmov / kode, ampak za patenitranje idej. TOČNO TO!!!, vendar potem iz ideje sledi rezultat
It's not the opensource i hate.
It's the fanclub I cannot stand.
It's the fanclub I cannot stand.
n_partial ::
Tudi zaposlen v podjetju XY, ki je razvilo lastno kodo lahko dobi program v uporabo zastonj.
V primeru odprte kode se na osnovi brezplačnega dela okorišča tretji, ki nadalje gradi na tem (ali tudi ne). Dodana vrednost programerjev je izničena na suženjsko izkoriščanje, ki je sramota za sodobno družbo. Še greditelji piramid so bili prlačani...
He he, pa še danes na ta račun služijo v egiptu.... Torej se je investicija faraonov več kot splačala. Got the point?
I guess not. Torej recimo korporacije, ki podpirajo odprtokodne iniciative služijo že zdaj velike novce na račun odprte kode - kar je neprimerljivo z ceno licence, ki jo "kao" za to dobi nekdo zastonj. Seveda se bo investicija še bolj obrestovala na dolgi rok...
Kar je še slabše je dovoljevanje dvojnega licenciranja ali pa recimo možnost, da korporacija, ki ti proda računalnik z odprto kodo ima možnost preprečiti uporabo računalnika, če ne plačaš letnega prispevka in to za vsak procesor posebej... Uf, kje je zdaj ta denar? Zakaj razvijalci, testerji in pisci dokumentacije ne dobijo nada, nič, zero, 0?
Temu lahko rečeš svoboda, jaz temu pravim suženjska exploatacija svobodno izražene nematerialne dobrine - znanja.
LP,
n_partial
Komentar je povsem osebne narave.
V primeru odprte kode se na osnovi brezplačnega dela okorišča tretji, ki nadalje gradi na tem (ali tudi ne). Dodana vrednost programerjev je izničena na suženjsko izkoriščanje, ki je sramota za sodobno družbo. Še greditelji piramid so bili prlačani...
He he, pa še danes na ta račun služijo v egiptu.... Torej se je investicija faraonov več kot splačala. Got the point?
I guess not. Torej recimo korporacije, ki podpirajo odprtokodne iniciative služijo že zdaj velike novce na račun odprte kode - kar je neprimerljivo z ceno licence, ki jo "kao" za to dobi nekdo zastonj. Seveda se bo investicija še bolj obrestovala na dolgi rok...
Kar je še slabše je dovoljevanje dvojnega licenciranja ali pa recimo možnost, da korporacija, ki ti proda računalnik z odprto kodo ima možnost preprečiti uporabo računalnika, če ne plačaš letnega prispevka in to za vsak procesor posebej... Uf, kje je zdaj ta denar? Zakaj razvijalci, testerji in pisci dokumentacije ne dobijo nada, nič, zero, 0?
Temu lahko rečeš svoboda, jaz temu pravim suženjska exploatacija svobodno izražene nematerialne dobrine - znanja.
LP,
n_partial
Komentar je povsem osebne narave.
BigWhale ::
Programski patenti v taki obliki kot bi jih sedaj radi uvedli so NO-GO! Patentiras lahko vsak prdec smrdec, ameriski patentni urad je bil ustanovljen pred 200 leti in takrat je bilo to OK. Lepo vas prosim, nekdo je patentiral guganje na gugalnici, spet drugi je patentiral mazanje pastete na kruh, amazon je patentiral 'oneclickshopping', microsoft pa startanje aplikacije s tem, da dvakrat prtisnes na en gumb oziroma potapkas po eni tipki.
Dajte razmislite, ce se vam res tak nacin patentiranja zdi pameten in za dolzino 20 let (ali kolk je ze). V redu patentirajte svoje zadeve, ki so dejansko patentibilne. Ne pa takih bublastih traparij...
Patentni zakoni so NAROBE zastavljeni taki kot so! Spremenit in popravit jih je treba. Nihce ne govori o ukinjanju.
Dajte razmislite, ce se vam res tak nacin patentiranja zdi pameten in za dolzino 20 let (ali kolk je ze). V redu patentirajte svoje zadeve, ki so dejansko patentibilne. Ne pa takih bublastih traparij...
Patentni zakoni so NAROBE zastavljeni taki kot so! Spremenit in popravit jih je treba. Nihce ne govori o ukinjanju.
n_partial ::
poglejmo si tekmo "korporacije":"garažni porgramerji"
1. Vsak programer si sam izbere pod kaksno licenco bo dal ven svojo kodo. Ce nekaj skodiras in noces dati Sunu potem ti ni treba, samo potem ne bo sprejeto v glavno vejo OOO.
- Hja, ker je Sun del družine, ki financira vrh piramide, se obratno lahko zgodi?
1:0 za korporacije.
Malo podjetje nima dovolj vpliva na OOO. Ne more sodelovati direktno v vrhu piramide, ki odloča, korporacije imajo vpliv na odbor, ki odloča kaj bo v glavni veji.
2:0 za korporacije
Nihče jih ne sili, da programirajo.
- jih pa korporacije dejansko res izkoriščajo, zaposlene odpuščajo, večajo pa število prijavljenih patentov - tu ni logike
3:0 za korporacije
2. Tisti drugi problem pa:
- ce objavis nekaj kot odprto kodo in se to kjerkoli zbekapira in datira, potem bos imel na sodiscu zelo zelo enostavno dokazovanje, da si imel to idejo prej ti.
ni zadetka, nič ne materialno pridobim
- problem se pojavi, ko podjetje poskusa patentirat nekaj povsem ocitnega - in to podjetja na veliko pocnejo - in zato se nekateri borimo proti programskim patentom. problem patentov je namreč, da čeprav imaš recimo zelo jasno prav, te lahko veliko podjetje s svojimi finančnimi resourci pravno izžame in se preprosto ne boš imel veselja iti borit na sodišču, ker boš medtem izgubil ves svoj posel in denar, preden boš na koncu dokazal, da si imel prav, Pirova zmaga.
4:0 za korporacije (predvsem ameriške)
Zato je treba programske patente ali izjemno in brezkompromisno omejit na resnično briljantne ideje in jih podelit nekaj sto na leto (ne pa v desettisočih kot se to zdaj počne), ali pa jih popolnoma preprečiti.
- OK tukaj rabimo zadetek programerji, proces ki bo Evropskemu programerju briljantno idejo omogočal spraviti na nivo, da se lahko patentira ob ustrezni podpori Evropske skupnosti
- lahklo pa gremo tudi po tvoje "no-patents" ter pustimo ameriškim korporacijam, ki so globoko v odprtokodnih sferah, da briljantne ideje, ki jih črpajo na račun exploatacije mas, patentirajo, in zaračunavajo....
LP,
n_partial
Menenja so povsem osebnega značaja.
1. Vsak programer si sam izbere pod kaksno licenco bo dal ven svojo kodo. Ce nekaj skodiras in noces dati Sunu potem ti ni treba, samo potem ne bo sprejeto v glavno vejo OOO.
- Hja, ker je Sun del družine, ki financira vrh piramide, se obratno lahko zgodi?
1:0 za korporacije.
Malo podjetje nima dovolj vpliva na OOO. Ne more sodelovati direktno v vrhu piramide, ki odloča, korporacije imajo vpliv na odbor, ki odloča kaj bo v glavni veji.
2:0 za korporacije
Nihče jih ne sili, da programirajo.
- jih pa korporacije dejansko res izkoriščajo, zaposlene odpuščajo, večajo pa število prijavljenih patentov - tu ni logike
3:0 za korporacije
2. Tisti drugi problem pa:
- ce objavis nekaj kot odprto kodo in se to kjerkoli zbekapira in datira, potem bos imel na sodiscu zelo zelo enostavno dokazovanje, da si imel to idejo prej ti.
ni zadetka, nič ne materialno pridobim
- problem se pojavi, ko podjetje poskusa patentirat nekaj povsem ocitnega - in to podjetja na veliko pocnejo - in zato se nekateri borimo proti programskim patentom. problem patentov je namreč, da čeprav imaš recimo zelo jasno prav, te lahko veliko podjetje s svojimi finančnimi resourci pravno izžame in se preprosto ne boš imel veselja iti borit na sodišču, ker boš medtem izgubil ves svoj posel in denar, preden boš na koncu dokazal, da si imel prav, Pirova zmaga.
4:0 za korporacije (predvsem ameriške)
Zato je treba programske patente ali izjemno in brezkompromisno omejit na resnično briljantne ideje in jih podelit nekaj sto na leto (ne pa v desettisočih kot se to zdaj počne), ali pa jih popolnoma preprečiti.
- OK tukaj rabimo zadetek programerji, proces ki bo Evropskemu programerju briljantno idejo omogočal spraviti na nivo, da se lahko patentira ob ustrezni podpori Evropske skupnosti
- lahklo pa gremo tudi po tvoje "no-patents" ter pustimo ameriškim korporacijam, ki so globoko v odprtokodnih sferah, da briljantne ideje, ki jih črpajo na račun exploatacije mas, patentirajo, in zaračunavajo....
LP,
n_partial
Menenja so povsem osebnega značaja.
Poldi112 ::
Exillian
>gpg: thomas je skoz govoril o programskih patentih.. ne nisem poslušal predavanje, zakaj?? ker si bom svoje mišlenje izoblikoval sam, zato sem tudi rekel da ne mislim preveč debaterat o njih (zaenkart).
Neverjetno si zabit. Noces poslusati argumentov drugih in si bos raje ustvaril mnenje na racun lastnega razmisljanja??? Kaj potem delas tukaj. Ker izgleda da tocno to, samo govoris in nic ne poslusas. Kar avtomaticno tudi tole moje pisanje iznici, ker tebi nihce ne more nic dopovedati, ker nikogar ne poslusas, samo trobis svoje in zivis v virtualnem oblaku inteligence in svetle prihodnjosti.
n_partial:
>V primeru odprte kode se na osnovi brezplačnega dela okorišča tretji, ki nadalje gradi na tem (ali tudi ne). Dodana vrednost programerjev je izničena na suženjsko izkoriščanje, ki je sramota za sodobno družbo. Še greditelji piramid so bili prlačani...
Suznji niso delali prostovoljno, niti niso bili zadovoljni. Programerji pa delajo prostovoljno in so zadovoljni, in ti jim hoces v njihovo dobro prepovedati to kar delajo in jih prepricati v to da so suznji.
Enostavno ne razumes. Se vidimo na predavanju.
>gpg: thomas je skoz govoril o programskih patentih.. ne nisem poslušal predavanje, zakaj?? ker si bom svoje mišlenje izoblikoval sam, zato sem tudi rekel da ne mislim preveč debaterat o njih (zaenkart).
Neverjetno si zabit. Noces poslusati argumentov drugih in si bos raje ustvaril mnenje na racun lastnega razmisljanja??? Kaj potem delas tukaj. Ker izgleda da tocno to, samo govoris in nic ne poslusas. Kar avtomaticno tudi tole moje pisanje iznici, ker tebi nihce ne more nic dopovedati, ker nikogar ne poslusas, samo trobis svoje in zivis v virtualnem oblaku inteligence in svetle prihodnjosti.
n_partial:
>V primeru odprte kode se na osnovi brezplačnega dela okorišča tretji, ki nadalje gradi na tem (ali tudi ne). Dodana vrednost programerjev je izničena na suženjsko izkoriščanje, ki je sramota za sodobno družbo. Še greditelji piramid so bili prlačani...
Suznji niso delali prostovoljno, niti niso bili zadovoljni. Programerji pa delajo prostovoljno in so zadovoljni, in ti jim hoces v njihovo dobro prepovedati to kar delajo in jih prepricati v to da so suznji.
Enostavno ne razumes. Se vidimo na predavanju.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Exilian ::
poldi: popravek mojega komentrja: ne mislim poslušat argumente SUBJEKTIVNEGA človeka, sploh pa sm že reku da NE mislim debaterat o soft. patentih, saj v resnici NIHČE ne ve kaj bodo zares prinesli na EVROPSKA tla... GOVORICE ki krožijo o tem da to škodi MALIM, blabla PODJETJEM so samo govorice SUBJEKTIVNIH ljudi, ki niso USPELI v svetu financ, in sedaj hodijo naokoli in o tem predavajo. ČE BI bilo tako JASNO da so soft. patenti ŠKODLJIVI potem jih EU parlament ne bo izglasoval, saj imajo tudi oni profit od rastočih podjetij in ne prodajočih...
torej si obrnil moje besede za 2PI * n-krat (ko n limitira proti neskončno) okoli...
glede zabitosti je pa pomoje obratno.. saj ti poslušaš kaj ti govorijo drugi in jih slepo ubogaš.. jaz po drugi strani pa uporabljam lastno presojo..
torej si obrnil moje besede za 2PI * n-krat (ko n limitira proti neskončno) okoli...
glede zabitosti je pa pomoje obratno.. saj ti poslušaš kaj ti govorijo drugi in jih slepo ubogaš.. jaz po drugi strani pa uporabljam lastno presojo..
It's not the opensource i hate.
It's the fanclub I cannot stand.
It's the fanclub I cannot stand.
Exilian ::
in si bos raje ustvaril mnenje na racun lastnega razmisljanja??
to si tok lepo povedu, da sm se še 10min. valu tuki po tleh... :)
to si tok lepo povedu, da sm se še 10min. valu tuki po tleh... :)
It's not the opensource i hate.
It's the fanclub I cannot stand.
It's the fanclub I cannot stand.
Poldi112 ::
Casi, ko sem se jaz ucil srednjesolsko matematiko, so ze posteno za menoj, ampak predvidevam da s svojim nadpovprecnim uspehom na faksu nisi zelel povedati, da sem obrnil tvoje besede za n*360 stopinj.
Vidim pa kaj te muci. Ti imas problem, ker ti manjka en korak pri normalnem delovanju, in to je pretehtati dobljeno informacijo. Vidis, jaz gi kriticno gledam na podane informacije teh problemov nimam in me ni strah slisati kakega mnenja, saj po tem se vedno obdrzim popolno svobodo o tem, ali se strinjam ali ne.
Me pa na srednjo solo spominja tudi Metallica. Hearing only what you wanna hear, knowing only what you heard.
>to si tok lepo povedu, da sm se še 10min. valu tuki po tleh... :)
Ko se clovek znajde v zadregi je smeh pogosto orodje za iskanje izhoda.
Vidim pa kaj te muci. Ti imas problem, ker ti manjka en korak pri normalnem delovanju, in to je pretehtati dobljeno informacijo. Vidis, jaz gi kriticno gledam na podane informacije teh problemov nimam in me ni strah slisati kakega mnenja, saj po tem se vedno obdrzim popolno svobodo o tem, ali se strinjam ali ne.
Me pa na srednjo solo spominja tudi Metallica. Hearing only what you wanna hear, knowing only what you heard.
>to si tok lepo povedu, da sm se še 10min. valu tuki po tleh... :)
Ko se clovek znajde v zadregi je smeh pogosto orodje za iskanje izhoda.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
gpg ::
@ Exilian:
Thomas je pisal predvsem o njegoven nasprotovanju favoriziranju proste programske opreme. Praviš, da je v omenjeni temi ves čas pisal tudi o programskih patentih. Lahko prosim navedeš en primer, da vidim o čem sploh govoriš?
Tisto predavanje sem prilepil, ker menim, da je v njem problematika patentiranja programske opreme dobro predstavljena. Škoda, da nisi odprt za različne argumente in ti je bolj pomembo, kdo govori, kot ali njegovi argumenti stojijo, ali ne. (Če boš vseeno poslušal, ti priporočam, da poslušaš tudi zadnji del z vprašanji in odgovori.)
Bojim se, da se večina domačih uporabnikov v Sloveniji že zdaj pretvarja, da je vsa programska oprema "zastonj". ;-)
Exilian, Evropski parlament je glasoval PROTI izključno programskim patentom.
@ n_partial:
Večino kode OOo je ustvaril Sun oziroma podjetje, ki ga je Sun kupil in je pred tem izdelovalo to pisarniško zbirko (takrat zaprtokodno), zato ni tako presenetljivo, da je za veliko razvijalcev ta pogoj (vsaj zaenkrat) sprejemljiv.
Zanimiv je primer z Wine-om in WineX-om (zdaj Cedega). Wine je bil najprej prosti program, ki pa ni uporabljal copyleft licene, potem so licenco spremenili v copyleft, zaradi Transgaming-a (podjetje za WineX-om).
Thomas je pisal predvsem o njegoven nasprotovanju favoriziranju proste programske opreme. Praviš, da je v omenjeni temi ves čas pisal tudi o programskih patentih. Lahko prosim navedeš en primer, da vidim o čem sploh govoriš?
Tisto predavanje sem prilepil, ker menim, da je v njem problematika patentiranja programske opreme dobro predstavljena. Škoda, da nisi odprt za različne argumente in ti je bolj pomembo, kdo govori, kot ali njegovi argumenti stojijo, ali ne. (Če boš vseeno poslušal, ti priporočam, da poslušaš tudi zadnji del z vprašanji in odgovori.)
Bojim se, da se večina domačih uporabnikov v Sloveniji že zdaj pretvarja, da je vsa programska oprema "zastonj". ;-)
Exilian, Evropski parlament je glasoval PROTI izključno programskim patentom.
@ n_partial:
Večino kode OOo je ustvaril Sun oziroma podjetje, ki ga je Sun kupil in je pred tem izdelovalo to pisarniško zbirko (takrat zaprtokodno), zato ni tako presenetljivo, da je za veliko razvijalcev ta pogoj (vsaj zaenkrat) sprejemljiv.
Zanimiv je primer z Wine-om in WineX-om (zdaj Cedega). Wine je bil najprej prosti program, ki pa ni uporabljal copyleft licene, potem so licenco spremenili v copyleft, zaradi Transgaming-a (podjetje za WineX-om).
Jux ::
Jux: NOBEL... (če ne veš kaj mislim.. TNT...( če še zmeraj ne veš.... (PATENTIRAL TNT ( samo budala še zmeri ne ve.. $$$$$$))))
Bravo, ta komentar je točno na nivoju ki bi ga pripisal tebi.
Še vedno resno misliš da ti lahko zaslužiš z softwareskimi patenti (če si majhen programer). To ni področje kemije, avtomobilizma, whatever, ampak računalništva. Dej si že dopovedat da se področje softwareskih patentov močno razlikuje od npr. področja kemijskih patentov. Dojami že enkrat da en majhen programer nima nobene šanse patentirat neko stvar, tako da bi zaslužil od nje. Zakaj pa misliš da ima IBM portfelj 10000+ patentov? Zato da lahko z navzkrižnim patentiranjem pridobivajo nove in nove patente - če bi ti (bog ne daj) imel vrhunsko idejo, si lahko 99% prepričan da ti jo bo IBM patentiral in prevzel preden boš izustil "keks".
(očitno ti ni jasno, kako se to v teoriji naredi poglej:
Tvoja vrhunska ideja je verjetno osnovana na neki drugi stvari (računalištvo je nažalost takšno področje da težko razviješ povsem novo idejo, ki se ne naslanja na že obstoječo), katere patent ima IBM (zaradi količine patentov, ki jih IBM poseduje). Sedaj imaš dve opcije:
1)v zameno da te ne tožijo ker uporabljaš nihov patent, ti ponudijo navzkrižno licenciranje z njimi.
2)greš na sodišče in pobiješ njihov patent. Ko ga pobiješ, IBM-ov odvetniški kader, ki skrbi za področje patentov najde še en dodaten patent, ki ga kršiš in ga moraš spet spodbijat (jasno ti je, da se zaradi neumnosti patentov da razlagati marsikakšno stvar na tisoč in en način). No in tega spet pobiješ, ampak oni najdejo novega. PONAVLJAJ DOKLER TEBI NE ZMANJKA DENARJA.
A se tebi ne zdi - da če bi bili softwarski patenti tako primerni za malega razvijaca - jih velike firme nebi tako ostro zagovarjale? In a se ti ne zdi da bi slovenska softw. podjetja malo drugače reagirala, če bi bilo to v njihovem interesu?
GOVORICE ki krožijo o tem da to škodi MALIM, blabla PODJETJEM so samo govorice SUBJEKTIVNIH ljudi, ki niso USPELI v svetu financ, in sedaj hodijo naokoli in o tem predavajo. ČE BI bilo tako JASNO da so soft. patenti ŠKODLJIVI potem jih EU parlament ne bo izglasoval, saj imajo tudi oni profit od rastočih podjetij in ne prodajočih...
AHAHAHA. Povsem na tvojem nivoju. Kakšne govorice? Kakšni subjektivni ljudje? Kakšni posamezniki, ki niso uspeli v svetu financ?
1. Mednarodne revizorske hiše so javno povedale, da uvedba softwareskih patentov nebi evropi koristila.
2. RMS in podbni ljudje (ki jih ti verjetno označuješ za "subjektivne") za razliko od tebe ZNAJO UTEMELJITI ZAKAJ SO SOFTWARESKI PATENTI V TRENUTNI OBLIKI NEPRIMERNI, ti pa ne. Znaš samo govorit pravljice in razlagat da enostavno niso finančno uspešni (ja, primarni cilj Richard M. Stallmana je bil "biti finančno uspešen").
3. Zakaj se vsa večja slovenska podjetja (verjemi mi, marsikatero je povsem finančno uspešno) prizadevajo da zakon nebi bil izglasovan.
4. Čeprav so patenti škodljivi ni nujno da jih bo EU parlament izglasoval, sam veš da mariskatero vladno telo deluje v interesu velikih koorporacij in ne malih posameznikov. Lep primer je prav glasovanje o EU softwareskih patentih, kjer je bil v času precedovanje Irske EU po hitrem postopku posredovan zakon o softwareskih patentih (se še spomnite lansko leto, ali letos v začetku leta) - Zakaj misliš da je temu tako? Ker ima irska eno večjih rasti gospodarstva v evropi, zahvaljujoč temu da so davčni raj za razne IBM-e in MS-je, ki imajo tam postavljene velikanske razvojne centre.
Komentarji tipa "ker si budala", pa definitvno pokažejo tvojo starost in sposbnost za debatiranje. Že nekaj časa nazaj sem ti napisal da ARGUMENTIRAJ, pa NE ZNAŠ. NISI SPOSOBEN NORMALNEGA POGOVORA, AMPAK ZNAŠ SPUŠČAT SAMO FLOSKULE, KI SE NABEREJO V TVOJI NAJSTNIŠKI GLAVI. Ergo, SPLOH SE NE TRUDI ODGOVARJAT, če o stvari NIČ NE VEŠ, ker KVARIŠ NIVO DEBATE KI POTEKA V TAKIH TEMAH. Nisi dorasel takšnemu pogovoru in se ne UDEJSTVUJ. Ker vem da boš napisal NEARGUMENTIRAN ODGOVOR, ti že sedaj povem DA BOM NA VSAKO STVAR VSEENO ODGOVORIL, pa če je še tako neumna, KER NE MARAM DA SE LJUDEM MEČE PESEK V OČI, TAKRAT KO SE DEBATIRA O STVAREH.
web&blog&etc: http://lukabirsa.com
Jux ::
@N_partial
A ne razumeš da to lahko sedaj že počnejo - še dosti lažje prav zaradi patentov. Če bi živeli v idealnem svetu, bi tudi v svetu programske opreme delovali spodbujelvalno, tako pa enostavno prestavljajo veliko oviro za razvijalce. Softwareski patent malemu posamezniku NE PRINESE NOBENE ZAŠČITE PRED VELIKO KOORPORACIJO. Prosim te lepo, poslušaj en izmed govorov RMS (link sem dal zgoraj).
lahklo pa gremo tudi po tvoje "no-patents" ter pustimo ameriškim korporacijam, ki so globoko v odprtokodnih sferah, da briljantne ideje, ki jih črpajo na račun exploatacije mas, patentirajo, in zaračunavajo....
A ne razumeš da to lahko sedaj že počnejo - še dosti lažje prav zaradi patentov. Če bi živeli v idealnem svetu, bi tudi v svetu programske opreme delovali spodbujelvalno, tako pa enostavno prestavljajo veliko oviro za razvijalce. Softwareski patent malemu posamezniku NE PRINESE NOBENE ZAŠČITE PRED VELIKO KOORPORACIJO. Prosim te lepo, poslušaj en izmed govorov RMS (link sem dal zgoraj).
web&blog&etc: http://lukabirsa.com
Jux ::
@exilian:
Pa če se že trudiš z angleškim podpisom, ga vsaj slovnično pravilno napiši.
Pa če se že trudiš z angleškim podpisom, ga vsaj slovnično pravilno napiši.
web&blog&etc: http://lukabirsa.com
gpg ::
Bill Gates: "If people had understood how patents would be granted when most of today's ideas were invented, and had taken out patents, the industry would be at a complete standstill today."
http://en.wikiquote.org/wiki/Bill_Gates
http://en.wikiquote.org/wiki/Bill_Gates
BigWhale ::
Tisti clovek, ki nima denarja, da bi patentiral svojo idejo, ni vreden patenta.
To sedaj pravijo patenti. Torej, kako TOCNO patenti scitijo mala podjetja, samostojne podjetnike?
PS: Pa naj nekdo se enkrat prebere kar je bilo receno o patentih.. SPREMENIT JIH TREBA! Ne prepovedat..
Dokler bo nekdo lahko patentiral mazanje marmelade na kruh, so patenti bedarija, takih raje nimamo.
Ce je pa kdo prebutast, da to razume, potem pa naj raje takoj neha na fax hodit, ker tudi, ce ga naredi, mu to ne bo pomagalo prav dosti pri iskanju sluzbe...
To sedaj pravijo patenti. Torej, kako TOCNO patenti scitijo mala podjetja, samostojne podjetnike?
PS: Pa naj nekdo se enkrat prebere kar je bilo receno o patentih.. SPREMENIT JIH TREBA! Ne prepovedat..
Dokler bo nekdo lahko patentiral mazanje marmelade na kruh, so patenti bedarija, takih raje nimamo.
Ce je pa kdo prebutast, da to razume, potem pa naj raje takoj neha na fax hodit, ker tudi, ce ga naredi, mu to ne bo pomagalo prav dosti pri iskanju sluzbe...
Jux ::
@PS: Pa naj nekdo se enkrat prebere kar je bilo receno o patentih.. SPREMENIT JIH TREBA! Ne prepovedat..
Jst mislim da jih je treba na področju software-a povsem prepovedat, za ostala področja pa ne vem.
Jst mislim da jih je treba na področju software-a povsem prepovedat, za ostala področja pa ne vem.
web&blog&etc: http://lukabirsa.com
gpg ::
Da ne bi kdo slučajno mislil, da je nasprotovanje programskim patentom izključno v domeni levičarjev:
Predloga uvedbe programskih patentov v Svetu EU nista podprli npr. naši sosedi z desnosredinskima vladama: Avstrija in Italija. Ne davno tega pa je tudi nemška CDU/CSU sprejela resolucijo, kjer so se zavzeli proti programskim paketom kot takim:
http://swpat.ffii.org/papiere/cducsu041...
in še angleški prevod.
Predloga uvedbe programskih patentov v Svetu EU nista podprli npr. naši sosedi z desnosredinskima vladama: Avstrija in Italija. Ne davno tega pa je tudi nemška CDU/CSU sprejela resolucijo, kjer so se zavzeli proti programskim paketom kot takim:
http://swpat.ffii.org/papiere/cducsu041...
in še angleški prevod.
Exilian ::
Na hitr
Jux: 1. del mp3 je patenteran.. veliko $$$
2. del Subjektivni ljudje ki so poslovni hlodje: Linus.. Če je EU glasoval proti patentom (to pravi gpg) potem je to dobro.. nevem zakaj ste se spravili name sedaj toliko.. imam pravico do svojga mišlenja??.. Sploh pa so amerikancil ljudje s poslovno žilico, zato menim da: patenti ne morjo biti tako slaba stvar če jih imajo oni...
3.. del skoraj čisto vsako stvar argumenteram.. tudi to da se da s prog. patenti fino $$$, zato pa je 20 ljudi pizdil name naenkrat v rekordni novici z največ komentarji..
2. poust: ne, je namenoma narobe, kot parodija na "all ur code is..."
gpg: oprosti.. sem milsil da se thomas pogovarja izključno o patentih.. po pravici povedano nisem sledil njegovi paralelni debati (ni bilo časa, sem bil zaposlen s tipkanjem..), so pa patenti parkrat omenjeni (predvsem v tem smislu da trenutno niso dobri in da jih je treba zamenjat, drugače so pa patenti kul)...
drugače sem pa rekel da o patentih ne mislim debaterat (sedaj pravim to že 3. ), zato me ne vtikajte v to debato..., moj prvi komentar tuki je bil o opensourcu in ne o patentih specifično.. v to ste me vi povlekli
btw: mišlenje izoblikovati pomeni, da bom na podlagi večih literatur in predavanj ugotovil kaj je prav in kaj ne.., gpg to pa ne pomeni da ne bom bral tvojega linka, samo uspel ga še nism (se je treba piflat..)
Update: mišlenje izoblikovati ni to da si bom krneki spomnu kot si to predstavlja poldi...
Jux: 1. del mp3 je patenteran.. veliko $$$
2. del Subjektivni ljudje ki so poslovni hlodje: Linus.. Če je EU glasoval proti patentom (to pravi gpg) potem je to dobro.. nevem zakaj ste se spravili name sedaj toliko.. imam pravico do svojga mišlenja??.. Sploh pa so amerikancil ljudje s poslovno žilico, zato menim da: patenti ne morjo biti tako slaba stvar če jih imajo oni...
3.. del skoraj čisto vsako stvar argumenteram.. tudi to da se da s prog. patenti fino $$$, zato pa je 20 ljudi pizdil name naenkrat v rekordni novici z največ komentarji..
2. poust: ne, je namenoma narobe, kot parodija na "all ur code is..."
gpg: oprosti.. sem milsil da se thomas pogovarja izključno o patentih.. po pravici povedano nisem sledil njegovi paralelni debati (ni bilo časa, sem bil zaposlen s tipkanjem..), so pa patenti parkrat omenjeni (predvsem v tem smislu da trenutno niso dobri in da jih je treba zamenjat, drugače so pa patenti kul)...
drugače sem pa rekel da o patentih ne mislim debaterat (sedaj pravim to že 3. ), zato me ne vtikajte v to debato..., moj prvi komentar tuki je bil o opensourcu in ne o patentih specifično.. v to ste me vi povlekli
btw: mišlenje izoblikovati pomeni, da bom na podlagi večih literatur in predavanj ugotovil kaj je prav in kaj ne.., gpg to pa ne pomeni da ne bom bral tvojega linka, samo uspel ga še nism (se je treba piflat..)
Update: mišlenje izoblikovati ni to da si bom krneki spomnu kot si to predstavlja poldi...
It's not the opensource i hate.
It's the fanclub I cannot stand.
It's the fanclub I cannot stand.
Jux ::
@exilian
Nate sem se spravil, zarad tega ker mi govoriš da sem bedak, sam pa nimaš treh čistih o temu področju. PLZ, PLZ, vzami si 82 minut časa da med programiranjem, surfanjem po netu, karkoli že počneš in poslušaj tale 11 mb dolg .ogg fajl. Je vse zelo zelo preprosto razloženo, predstavljene sta obe plati softwareskih patentov in izvedel boš zakaj patenti delujejo oz. ne delujejo.
Evo ti posnetek govora v ogg formatu.
Še enkrat, prosim lepo poslušaj - ker boš notr dobil vse odgovore na tele tvoje argumente, ki jih non stop postavljaš. Še enkrat se mi ne da pisat istih stvari.
Nate sem se spravil, zarad tega ker mi govoriš da sem bedak, sam pa nimaš treh čistih o temu področju. PLZ, PLZ, vzami si 82 minut časa da med programiranjem, surfanjem po netu, karkoli že počneš in poslušaj tale 11 mb dolg .ogg fajl. Je vse zelo zelo preprosto razloženo, predstavljene sta obe plati softwareskih patentov in izvedel boš zakaj patenti delujejo oz. ne delujejo.
Evo ti posnetek govora v ogg formatu.
Še enkrat, prosim lepo poslušaj - ker boš notr dobil vse odgovore na tele tvoje argumente, ki jih non stop postavljaš. Še enkrat se mi ne da pisat istih stvari.
web&blog&etc: http://lukabirsa.com
Exilian ::
Jux: kje da fak sm jaz reku da si bedak.. hočm quote in link... Ja nimam pojma o patentih, in rekel sem da nočem biti vpleten v to debato, ampak dvomim da je tudi tebi vse jasno (ali komu sploh je vse jasno glede patentov??))?? Zaenkrat mam premalo časa v življenju da bi se posvečal stvarem ki se me trenutno neposredno ne dotikajo..
ampak še zmerja pravim: patenti so kul, ker se da z njimi zavarovat svoj miselni plod... v kakšni obliki pa so patenti je pa stvar pravnikov....
ampak še zmerja pravim: patenti so kul, ker se da z njimi zavarovat svoj miselni plod... v kakšni obliki pa so patenti je pa stvar pravnikov....
It's not the opensource i hate.
It's the fanclub I cannot stand.
It's the fanclub I cannot stand.
Exilian ::
ampak majke mi, če bo izpadlo da je predavanje bedno, ponazoreno samo iz enega zornega kota, predavano by nek papak, ki je poslovni hlod ali pa da je prikazana samo ena plat medalje (v to sem skor prepričan, če ne mi nebi rinu to toliko pod nos), potem te bom izvohal pa ti neki naredu...
It's not the opensource i hate.
It's the fanclub I cannot stand.
It's the fanclub I cannot stand.
Exilian ::
oo, ma ne se fukat da je to Stallman...., kje je Bill Gates notr.. hočem drugo stran medalje slišat...
It's not the opensource i hate.
It's the fanclub I cannot stand.
It's the fanclub I cannot stand.
Exilian ::
ok.. poslušu 5min, samo se morm it piflat.. tko da bom kdaj drugič povedu kaj si mislim.... ampak
že v prvi minuti je začel "we should forget this, that, ....", človek je pravi hipnotizer, toda bom fer pa bom poslušu do konca, samo ne dons..
že v prvi minuti je začel "we should forget this, that, ....", človek je pravi hipnotizer, toda bom fer pa bom poslušu do konca, samo ne dons..
It's not the opensource i hate.
It's the fanclub I cannot stand.
It's the fanclub I cannot stand.
BigWhale ::
> kje je Bill Gates notr.. hočem drugo stran medalje slišat...
Je ni, Ballmer je open-source proglasil za 'cancer', optem se je stvar hitro zakljucla.
Je ni, Ballmer je open-source proglasil za 'cancer', optem se je stvar hitro zakljucla.
Brane2 ::
2. Pravne zadeve prepustimo pravnikom. Poznavanje avtorskega prava je edino, kar se priporoča vsakemu računalničarju.
In kaj naj naredi s patentno tožbo ?
Jo prepusti pravniku ?
Za kakšen denar in koliko slovenskih firm si to lahko privošči ?
Torej me recimo ne bi smelo zanimat, kdo je tožil koga in na kakšni osnovi je dobil/izgubil primer ?
3. Izogibajmo se sodobnim suženjskim odnosom
Odprta koda nima verovalk, ki bi zagotavljale, da le-to izkoriščajo velike korporacije. Le-te namreč sodelujejo zelo aktivno v tem gibanju z jasnimi cilji. Zakaj so tu dvojne licence npr. Open Office in Sun Star Office? Kdo garažnemu programerju zagotavlja, da njegovega dela ne skrivaj patentira korporacija kot del njihovega programa (npr. Sun Star Office ali Java Desktop)?
Mislim, da se sedaj spuščaš v stvari, ki ti definitivno niso jasne. Odprta koda v splošnem (GNU (L)GPL) definitivno ima varovalke za intrese avtorjev. Saj zato pa so njene licence. Si sploh prebral kako ?
4. Sužnji so bili plačani za gradnjo piramid. Storitve, in oprema, ki jo tržijo korporacije sloni na prostovoljnem delu sodobnih sužnjev zaslepljenih z ideali, ki so korporacijam tuji. Tega si noben programer ne želi.
Sužnji NISO bili plačani. Če so bili plačani, potem niso bili sužnji. Saj definicaj besede pomeni človeka, ki je lastnina. Zakaj bi plačeval njeno delo, če je že vir tegadela tvoja last ?
5. Primer izkoriščanja: razvijalec iger da igro v testiranje masi ljudi. Prihrani na račun testerjev, ki jih v tem primeru ni potrebno zaposliti in plačati.
Koliko stane ura testiranja je odvisno od države do države, sicer pa je inženirsko delo v zahodnih državah razmeroma drago. Več oči - več vidi - več najde ... preračunaj v brezplačne ure testiranja.
Tu ne gre za suženjstvo, ampak za izmenjavo. Če gre za zanimive projekte, bo folk z veseljem pristopil.
A moraš ugibat, koliko % folka na STju bi z veseljem betatestiralo Doom3 ?
Če pa gre za projekt, kejr bi avtor rad vse dobil in nič dal, ga pač lahko pošlješ u 3PM, kar ni ravno tipično za sužnja. Recimo sma sem sodeloval v takem projektu in naredil javno natanko to s solidno razlago seveda. Takrat je tega tipa zapustilo mnogo testerjev. Ostal je praktično sam.
V kontrast: za testiranje zdravil, celo preskušenih si plačan...
Če jih preskušaš za komercialnega ponudnika, valjda. Če jim preizkušaš za lokalnega bioenergetika, ki rad pomaga kolegom, pa verjetno ne nujno.
6. Kapitalistično izkoriščanje pri nas: npr. študentsko delo, je pri nas na veliko zlorabljeno, prepoceni delovna sila, intelektualno delo. Delovna doba študentu ne teče, boljša rešitev bi bila part-time zaposlitev, plačilo socilanega sorazmerno delovnoemu času, študentske organizacije pa naj financira država. Da me kdo ne bo narobe razumel: da palčilo in to ustrezno, obenem pa tudi spodbuda za stalno zaposlitev.
Še bolje bi bil fellatio, ki bi mu ga opravila tajnica po izbiri, ali v primeru pomanjkanja fu*a primernih tajnic pač najeta delovna sila, šampanjec ob prihodu v službo itd.
Ne ga srat. Kakšna zloraba ? Gre za dogovor dveh strani. Sploh pa, zakaj sploh "študentsko delo" ? Zakaj ne bi recimo odprli nove študentsko-penzionerske domove za folk, ki se je pod stare dane odločil kaj doštudirat ? Zakaj jim ne bi omogočli bonov za hrano, zastonj študij itd ? Koneckoncev, zakaj ne bi mogli delat preko študenta ?
Kaj pa delavci-študentje ?
8. Digitalno podpisovanje omogoča razvoj kode, za katero se ve kdo je kaj prispeval in je lahko na osnovi prispevanega tudi plačan - kje koda konča je vseeno, kdo z njo zasluži pa ni. Če IBM recimo zasluži milijarde na račun brezplačnega OS-a... hm tudi razvijalec si zasluži drobtinico od pogače mar ne?
Čisto odvisno od dogovora. Če kot avtor z licenco sprejmeš pogoje, nimaš kaj piskat. Če ti to ni všeč, pač sprejmi drugo licenco in izdajaj svojo kodo pod njo. Kdo te sili v GPL ?
In kot vem, je digitalno podpisovanje, vsasj v primeru kernela bilo vpeljano v glavnem zaradi primerov kot je SCO.
SEdaj nima nihče več kaj čivkat o nekontroliranem poreklu sourcea. In btw, tisti ki so to prijavli, še sedaj ne vedo kaj sploh je in kaj ni njihova koda.
Kar se SW patentov tiče, spremljam porblematiko prrko medijev zadnji dve leti. Zbral sem kar nekaj inofrmacij, pa se še vedno zavedam, da ne vem zadosti. Stallmanovo predavanje mi je odprlo oči. Spravil sem se napisa t članek o tem in prišel do enih šest strani, ko se mi je ustavilo. Rabim še informacij, da lahko iz vsega naredim struktiran, razumljiv, kompleten članek. Mislim, da stvari zelo površno poznaš in zelo pogumno trdiš stvari, ki sploh ne držijo.
Kar se MIDa tiče, so izgubljen slučaj. Tipi pojma nimajo in to jih niti ne zanima. Najpomembnejša jim je naslednja plača.
"Prepustimo stvari pravnikom" je slišati lepo, vendar je primarni interes pravnikov to, da jim stvari štimajo po pravnih reglcih. Njim so tožbe pravzaprav posel. Nekako tako, kot bi prepustil zdravstveno oskrbo pokopališčem...
On the journey of life, I chose the psycho path.
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Evropska direktiva o softverskih patentih propadlaOddelek: Novice / Apple iPhone/iPad/iPod | 3742 (3032) | minmax |
| » | Predstavitev in razprava o programskih patentihOddelek: Novice / Industrijska lastnina | 5653 (4273) | _sem_ |
| » | Poljska umaknila patente iz dnevnega redaOddelek: Novice / Industrijska lastnina | 3219 (3219) | BSD-jas |
| » | Slovenska programska industrija proti programskim patentomOddelek: Novice / Industrijska lastnina | 3841 (3841) | ahac |
| » | Stališče Lojzeta Peterleta do programskih patentovOddelek: Novice / Industrijska lastnina | 2544 (2544) | hruske |