Kiberpipa - Scribus je profesionalni prostokodni program za namizno založništvo. Med njegovimi najbolj zanimivimi sposobnostmi je upravljanje prikaza barv (color managment), popolna podpora za tiskarski standard PDF/X3, risanje SVG gradnikov, hitrost, prenosljivost (deluje tudi v okolju Cygwin v Windows-ih in v okolju Fink na Applih) in seveda prostost.
Po enem letu garanja smo končno dočakali najnovejšo različico prostokodnega programa za namizno založništvo: Scribus 1.2. Hkrati z razvojem programa so intenzivno pisali tudi dokumentacijo, ki jo sedaj najdete na ločenem spletnem naslovu.
Ravno sedaj pa smo dočakali tudi prvo komercialno uporabo Scribusa - novoustanovljeni Ameriški tednik Twin Tier Times je v celoti pripravljen s prostimi orodji in stavljen v Scribusu.
Scribus je seveda v celoti preveden v slovenščino, najdete pa ga tudi v Slo-Tech Linux 2.0 distribuciji.
Novice » Ostala programska oprema » Izšel Scribus 1.2
darkolord ::
Pri DTP programih ne verjamem da imajo odprti programi kaj možnosti, ker veliko ljudi recimo še vedno uporablja Quark XPress 4, kljub temu, da je zunaj ze verzija 6.1
ali3n ::
mislim da je bolj v uporabi QX 5-ka; pa Adobe Indesign... PageMaker počasi odhaja (nadomešča ga Indesign) bom probal še tega - da vidim;
glede uporabe starih programov: noben noče riskirat, da bi na osvetljevalki prilezno ven "nekaj tretjega" (zna bit hudičevo drago); zato se držimo preverjenih orodij kot plot pijanca...
glede uporabe starih programov: noben noče riskirat, da bi na osvetljevalki prilezno ven "nekaj tretjega" (zna bit hudičevo drago); zato se držimo preverjenih orodij kot plot pijanca...
- "Rozi vidm." "S psom!"
- "A vidš, to je pa že delirij... preveč piješ! Dec nemarn..."
- "A vidš, to je pa že delirij... preveč piješ! Dec nemarn..."
igzebedze ::
Ne verjamem da bodo prostokodni programi na tem področju dosegli premoč, zagotovo pa bodo slej ko prej (oz. ko bodo zreli) dosegali opazne tržne deleže, na račun manjših založništev, ki bodo opazila, da si tako občutno zmanjšajo stroške.
Podobno kot se tudi produkcija zvoka in glasbe ponekod že dela z Ardourjem, ali pa 3D grafika z Blenderjem (recimo Superman 2, samo tu ne zato ker bi bilo poceni... :).
Podobno kot se tudi produkcija zvoka in glasbe ponekod že dela z Ardourjem, ali pa 3D grafika z Blenderjem (recimo Superman 2, samo tu ne zato ker bi bilo poceni... :).
WhiteAngel ::
Tole, da v celoti podpira SVG-je zna biti pa dosti cool. Moram probat. Tako zdej lahko res neki ornk narišeš v SodiPodiju/InkScapu in uvoziš v Scribus.
poweroff ::
To je dobro, da se najdejo projekti, kot ta tednik, ki se odločijo za popoln prehod na ta orodja.
S tem se namreč pospešuje razvoj.
V praksi to pomeni, da bo ta program čez kakšno leto ali dve že toliko razvit, da bo primeren za domačo in polprofesionalno rabo.
S tem se namreč pospešuje razvoj.
V praksi to pomeni, da bo ta program čez kakšno leto ali dve že toliko razvit, da bo primeren za domačo in polprofesionalno rabo.
sudo poweroff
Brane2 ::
Dan za objavo novice o programu je v Gentooju že ebuild zanj...
Programček je drugače videti kar O.K., čeprav sem naletel na nekaj benignih hrošćev v prvih 10 minut dela...
Programček je drugače videti kar O.K., čeprav sem naletel na nekaj benignih hrošćev v prvih 10 minut dela...
On the journey of life, I chose the psycho path.
tilko ::
Amm, mene pa zanima kako je kej s pisavami v dtp programih pod linuxom - recimo konkretno tale scribus. Nisem se veliko ukvarjal s fonti v linuxu, tko da ne vem - a je mozno uporabljat type1 pisave? TT vem da po defaultu niso podprte. Pa se to - kako je kej s sumniki, ki so vecni problem dtpja?
lp, tilko
lp, tilko
WhiteAngel ::
Fonte pod Linuxom ponavadi nadzorujeta xfs (za bitne) in xfstt (za katere koli ne-bitne pisave (se pravi krivulje, ne slikice) - type1 ali TTF). To sta daemona in tečeta v ozadju. X-Windowsi komunicirajo z njima ponavadi preko UDP vrat 7100 in 7101. Tako lahko v kakšni mreži ali podobno nastaviš tudi strežnik s fonti samo na eni mašini in vse ostale kište dostopajo do vseh pisav preko tega strežnika potem. Sicer pa imajo že sami X-Windowsi vgrajen srček za podporo pisav, samo ga osebno še nisem poskusil (načeloma samo spremeniš v /etc/X11/XF86Config-4 iz npr. FontPath "unix/:7100" na fizičen naslov fontov, se pravi FontPath "/usr/share/fonts/TrueType"). Večina fontov se pa nahaja v /usr/lib/X11/fonts ali /usr/share/fonts. Za ostale informacije lahko pogledaš pod man xfs, man xfstt in man XF86Config-4.
tilko ::
Amm, no sj tok poznam xwindow - glede xfs in xfstt... Kako pa je s sumniki? Predvsem potem ko bi slucajno kdaj to prenesu nazaj v windows...
igzebedze ::
pisave moras samo skopirat v
tvoj-home-imenik/.fonts/
in pocakat pol minute
tt delajo, type1 tudi. shumniki tudi, kar je pa bolj sistemska rec. zato se pslaca uporabljat slo tech linux, redhata, fedoro, pingota pac distribucije ki to postimajo same od sebe.
tvoj-home-imenik/.fonts/
in pocakat pol minute
tt delajo, type1 tudi. shumniki tudi, kar je pa bolj sistemska rec. zato se pslaca uporabljat slo tech linux, redhata, fedoro, pingota pac distribucije ki to postimajo same od sebe.
Brane2 ::
Whiteangel:
Ja, fontserver si mislim zrihtat te dni , samo imam se nekaj pomislekov. Kaj ce se server ali vsaj fontserver usuje ?
Je pa nice, da font samo dodaš na server in že ga imajo vsi stroji. Tako ti pdpadejo dolgotrajna konfiguriranja vseh strojev, ki jih na novo postavis.
V glavnem, zveni lepo, samo sprobat je treba...
Ja, fontserver si mislim zrihtat te dni , samo imam se nekaj pomislekov. Kaj ce se server ali vsaj fontserver usuje ?
Je pa nice, da font samo dodaš na server in že ga imajo vsi stroji. Tako ti pdpadejo dolgotrajna konfiguriranja vseh strojev, ki jih na novo postavis.
V glavnem, zveni lepo, samo sprobat je treba...
On the journey of life, I chose the psycho path.
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Alternative za UbuntuOddelek: Pomoč in nasveti | 1430 (1015) | lmorgh |
» | POT: Namizno založništvo v LinuxuOddelek: Novice / Kiberpipa | 2080 (2080) | minmax |
» | Slo-Tech Linux 2.0.1 - 20040831Oddelek: Novice / Ostala programska oprema | 4366 (4366) | drola |
» | DTP v slovenščiniOddelek: Novice / Ostala programska oprema | 2882 (2882) | segi |
» | Slo-Tech GNU/Linux 2Oddelek: Novice / Ostala programska oprema | 3425 (3425) | Dr_M |