Frekvencni Generator ???

na izhodu frekvenčnega generatorja je napetost raznih oblik (sinusna, trikotna, pravokotna, žagasta) in frekvenc.
Uporablja se za razne meritve v elektroniki.
Brez osciloskopa je uporaba zelo omejena.

hanzeljn,
po moje si ti opisal funkcijski generator. Kaj je frekv. generator jaz ne vem.

lp, jani

mogoče je mislu tist, k prklopš na zvočnik in pol daš določeno frekvenco pa igra...mogoče..

Frekvencni generator pa ni drugo ime za dajalnik ure - clock generator. Sta podobna, nikakor pa ni isto.

Funkcijski generator se pa veliko uporablja pri testiranju vezij. Nactrovales ojacevalnikov naprimer brez funkcijskega generatorja nima kaj delati....

Mislim, da je tudi tu za zmedo odgovoren faktor Toporišič.

Oba izraza imata neko zgodovinsk ozadje, brez katerih sta v današnjem času čudna.

Včasih je bilo težko (ali vsaj težje kot danes) kakovostno generirati nesinusni signal z določeno frekvenco.

Zato so se kao taboljši inštrumenti, ki so poleg sinusa znali dati od sebe tudi kako četverko, trikotnik ali žago, imenovali funkcijsi generator.

To zaradi tega, ker so kao znali generirati različne matematične funkcije in ne samo sinusni signal.

Frekvenčni generator pa označuje napravi, ki daje od sebe ponavljajoči se signal, kateremu lahko nastavljamo frekvenco, ne pa oblike.

Danes je šla elektronika toliko naprej, da pod funkcijski generator pojmujemo napravo, ki ji sami lahko sprogramiramo funkcijo, ki naj jo ponavlja in te uboge četverke, trikotnika in žage niti ne štejemo za neko posebno nobel zadevo.


Poleg tega, večinoma nas zanimajo sinusna oblika ali četverka. Sinus nas zanima v analognih zadevah, ko recimo preizkušamo filtre, četverka pa za krmiljenej digitalnih zadev. Pri ostalih oblikah načeloma ni požegnanih oblik in ni pametnega razloga, zakaj bi denimo vedno rabili žago. Lahko da kje prav pride, še zdaleč pa ne vedno.

No, v glavnem to je to. Funkcijski generator zna generirat več oblik, frekvenčni pa eno, čeprav delitev ni ostra in tudi pri frekvenčnem generatorju ni že po defaultu podano, katera je ta oblika. Lahko je sinus, ali pa kaj povsem drugega...

Glede induktivnosti naj me kdo popravi, če bo kaj narobe, je že kar nekaj let, odkar sem to nazadnje prespal na predavanjih...

V glavnem, induktivost je sposobnost opazovanega elementa/sklopa/česarkoli že, da spremembo toka skozi sebe nalaga v magnetno polje in obratno- da sprememba v magnetnem polju povzroča spremebo tok skozi element.

Ko elektron potuje v prostoru, nastaja okrog njega magnetno polje. To se spreminja z njegovo hitrostjo.Ko elektron pospeši, polje okrog njega naraste in obratno. Poleg tega ima polje povratni vpliv na elektron. Če elektron pospešuje, nato pa s pospeševanjem prenehamo, bo okolišnje magnetno polje poskušalo ohraniti njegovo hitrost. Za to v vakuumu ni težav, vendar bi ob trku ob oviro ta začutila moment elektrona+ silo magnetnega polja, ki bi ga dodatno zabila v oviro.

Tako je tudi s tokom v prevodniku. Sprememba toka povzroči spremembo magnetnega polja okrog toka in to polje se obnaša kot nekakšna dodatna utež-poskuša s svojim vplivom ohraniti trenutno vrednost toka. Sposobnost elementa nalaganja in jemanja energije iz magnetnaga polja imenujemo induktivnost.

Upam, da je tole vsaj približno pravilno...

Ej Brane2 thanks res si mi pomagov sicer sem vse skupi mogu prebrat ene 5 da sem zastekov ampak res hvala