CeBit 2002

• Miha Resman Roman Novak :: 20. mar 2002

Ker Slo-Tech še nima kakšnega omembe vrednega proračuna, nam je bilo usojeno ob veledogodku, otrvoritvi CeBita, sedeti za našimi naslanjači ter bentiti nad primanjkljajem proračuna naše male strani. A nasmehnila se nam je zvezda, saj sta sejem (sicer iz osebnih razlogov) obiskala tudi Reso in Hload. Reso je na sejmu je primarno iskal sestavne dele za bankomatu podoben stroj, zanimale so ga pa tudi žepu prijazne napravice, zato je največji povdarek namenjen predvsem temu. Uživajte v Resotovi interpretaciji CeBita ter nebroju digitalno zajetih slik! Mogoče bomo šli pa naslednje leto. Hlod je pa za vas na sprožilec njegovega digitalnega fotoaparata pritisnil kar šestdesetkrat ter preprosto pokomentiral vsako od zajetih slik. Uživajte v poplavi slik iz CeBita!

--Sergio

Resotovo popotovanje

Na začetku naj vam zaželim dober dan oziroma lahko noč, saj sem res potreben dobrega spanca. Ja, bil sem na CeBitu in sem se vas usmilil z poročilom iz tega velesejma. Na sejmu samem sem bil dva dni - dva dni sem porabil za vožnjo od Ljubljane do Hannovra, enako časa pa za nazaj. Prehitel sem celo dva Ferrarija, ampak to vas najbrž ne zanima. Zato kar hitro k bistvu!

Resotovo popotovanje : Dan ena

Prva stvar, ki sem jo opazil ob vstopu, je CENA. Vstopnina stane celih 35 evrov, s tem dodatkom, da za dijake ni popusta. Ja, vem, ta cena je ogromna, vendar je vanjo vključen prevoz od parkirišča do hal CeBita, ki so oddaljene od parkirišča tudi do trideset kilometrov. Znanec mi je kasneje povedal, da je na želežniški postaji plačal samo 30 evrov za vstopnico na CeBit, ki je imela vključeno karto za vlak (150 km vožnje). Taka cena mi je že bila bolj všeč in se mi ne zdi pretirana, čeprav bi lahko imeli popust za dijake in pred sejmom prodajali nekoliko cenejše karte. Po nakupu karte sem opazil, da ta sejem le ni v velikosti bolšjaka in sem skrbno preučil načrt. Brat se je zanimal za vračalce in sprejemnike denarja, zato sem velik delež časa preživel v hali 18, kjer imajo opremo za banke. Zanimal sem se tudi za PDAje in prenosne računalnike ter nekoliko manj za zaščito hiše s pomočjo kamer. Nekoliko sem tudi poslikal zame manj zanimive hladilnike, ohišja, grafične kartice in ostale stvari, ker sem vedel, da vas bo to bolj zanimalo. Po sprehodu čez prvo halo sem ugotovil, da bi rabil vsaj skiro, če ne že skuterja, za pregled celega sejma v dveh dneh (nekateri poslovneži v kravatah in suknjicih so jih celo imeli). Stojnice so razvrščene glede na različne dejavnosti (digitalna fotografija, tiskalniki, bančništvo, osebni računalniki, manjši računalniki, telefoni, zasloni, programske rešitve,...). Zelo zanimivo je, da imajo Korejci in ostali pripadniki ljudstev iz Azije zelo male prostore. Velikokrat so me ravno poševnooki ljudje zelo presenetili, saj so imeli na svojih malih razstavnih prostorih razstavljenega ravno toliko kot znani proizvajalci, ki so imeli zakupljene velike površine, na katerih so imeli Hummerje, formule 1 in ostale avtomobile in osebe, ki ljudi privlačijo.

Zelo so se mi zdeli simpatični nasmehi na obrazev od Korejcev, ki se ti nasmehnijo, čim jih pogledaš. Po pogovoru ti prijatelsko stisnijo roko in tradicionalno trznejo z glavo.

Zelo zanimive so se mi zdele informacije po pogovoru z Azijci. Izvedel sem, da proizvajalec z le tri metre dolgim prostorom proizvaja mpeg2 kodirne kartice, ki so zmožne naenkrat kodirati 8 kanalov v realnem času. Še bolj sem se razveselil, ko so mi razkrili, da v prihodnjih mesecih nameravajo izpopolniti svoje kartice, da bodo zmožne kodirati v mpeg4 ali Divx format. Zasledil sem tudi Pentium 4 v izredno majhnem ohišju, ki je na voljo v različnih barvah. Ta P4 v majhnem ohišju ni bil edini osebni računalnik podvržen miniturizaciji. Opazil sem tudi navadne PC računalnke podobne starim Imacom, le da so imeli LCD zaslone in bili zelo tanjši. Proizvajalci osnovnih plošč so pri manjšanju le teh največkrat uporabili VIIne procesorje.

Kmalu po tavanju po sejmu in opazovanju malih osebnih računalnikov sem začel opazovati male žepne. Ti žepni pripomočki niso bili proizvodi znanih proizvajalcev (reda Compaqovega IPAQ ali Casiove Cassiopeje), temveč so bili od za nas nepoznanih proizvajalcev. Ti žepni racunalniki so ponujali zelo veliko. Imeli so barvne zaslone ter vsebovali GSM aparat. Le redki so tudi imeli nameščene Windowse CE, kar se zagotovo pozna na končni ceni proizvoda.

Evropski proizvajalci so ponujali dodatke PDAjem. V oko sta mi skočila dva. Prvi dodatek je bila kamera, drugi pa komplet video in audio kompozitnih (činč) izhodov.

Presenetil me je tudi velik izbor tipkovnic za veliko razlicnih PDAjev.

Ko sem se ves utrujen sprehajal po hali in iskal prijaznega razstavljalca s čim več piškoti, sem opazil naslednje čudo. Želi kdo celovit zvočni sistem za vaš ročni računalnik?

V iskanju naslednjega razstavljalca, ki bi ponujal neomejene količine zastonjskih piškotov, sem naletel na še eno presenečenje. Keychain PC ali miniatura ročnega računalnika, ki po sposobnostih ne zaostaja za večjimi bratci.

Kaj pa ponuja hala 18, večinoma namenjena bančništvu? V spodnjem delu hale so kraljevali večji ponudniki celovitih rešitev, ki so ponujali že narejene avtomate in bankomate. Eden izmed njih je bil tudi Dela Rue, ki mi je ponudil pijačo :).

V zgornjem nadstropju dotične hale sem končno našel po kar sem se prvotno sploh odpravil na ta velesejem. Tu so bili revnejši izdelovalci strojne opreme. Izdelovali so tiskalnike, podajalnike denarja, sprejemnike denarja in ostale pripomočke.

Ob šestih popoldne so sejem zaprli, tako da se je prvi raziskovalni dan zame s tem končal.

Prijazni varnostniki in kasneje uslužbenci na parkirnih prostorih so pokazali pot do avta. Seveda so pozabili pripomniti, da ne kažejo smeri do avtobusov, ki bi me tja pripeljali. Tako sem moral pešačiti nekaj kilometrov do parkirišča in poslušati trobljenje avtomobilov pri prečkanju reke po mostu od avtoceste. Prenočil sem v hotelu, ki je oddaljen 50 kilometrov od sejma. V tem hotelu so zelo dobro poznali izraz ťMesse ZeitŤ in so za enoposteljno sobo brez kopalnice računali 50 evrov za dvoposteljno s kopalnico pa 77 evrov. Naslednji dan sem, poln upanja, da bom po sejmu prišel do avtobusa, parkiral na parkirišču oddaljenem celih 30 kilometrov od sejma. Do sejma nas je zopet pripeljal in celo ob šestih popoldne odpeljal avtobus.

Resotovo popotovanje : Dan dva

Ta dan, v soboto, sem se posvetil vam, Slo-Techerjem, bolj zanimivim zadevam: hlajenju računalnikov, različnim ohišjem in seveda predragim Korejcem :). Zanimivo mi je bil čuden hladilnik za procesor v obliki svedra, ki se NI vrtel. Slika na žalost ni uspela, saj je neznani gospod mislil, da je bolj fotogeničen od hladilnika. Fotogeničen se mi je zdel samo še hladilnik od nekega Geforcea3, ki jih je bilo na vsakem vogalu polno.

Takih prodajalcev grafičnih kartic je bilo zelo veliko. Večina je imela svoje Geforce kartice obešene kar na steni.

Na področju hlajenja se mi je zdel zelo inovativen poskus, ko so celoten računalnik imeli potopljen v olje. Potopljen je bil samo do polovice, da se je videlo da je bil sploh potopljen.

Zelo je bil lep tudi pogled na različna ohišja.

Razstavljalcev s samimi ohišji ni bilo veliko, približno štirje.

Na sejmu sem zelo redko opazil stare CRT monitorje. Razstavljalec z le-temi se mi je kar smilil, a neupravičeno, saj se v visokih logih proizvajalcev govori, da se bodo LCD ekrani podražili za kar dva-in-polkrat. Sicer pa je bil to leto povdarek večji na sami vzdržljivosti in nekvarljivosti naprav, kar si lahko pogledate na spodnji sliki.

Na področju strežnikov in sistema shranjevanj podatkov je bila, vsaj zame, prisotna velika zmeda. Ponujali so vse od različnih kablov, 19" ohišij, serverjev, raid5 kontrolerjev do rešitev arhiviranja in pečenja zgoščenk ter DVD ploščkov.

Na področju DVDjev niso bili za časom. Sline so se mi cedile na pogledu na naslednjo stvar:

Če si poželite majhnega DVD igralca, vam bo naslednja slika gotovo všeč:

Nekateri ponudniki interneta so se prav važili s strežniškimi sistemi.

Še zadnje področje, ki ga bom opisal, je hala prihodnostnih mehanizmov oziroma algoritmov. Zanimivo se mi je zdelo kriljenje študenta z rokami v katerih je imel dve žarnici. Ne, ni oponašal letala pri pristajanju, temveč je krilil računalniku. Računalno je s pomocjo kameric ugotovilo kje v 3D prostoru se nahaja posamezna žarnica. Izumljali so tudi robotke, ki naj bi se vozili po hali in se izmikali ljudem. To jim ni uspelo, ker so bili senzorji preobčutljivi na razliko v osvetljenosti.

Resotovo popotovanje : Zaključek

Sejem se mi je zdel zelo dober. V primerjavi s INFOSom je bil fantastičen, a to mi verjetno ni treba povdarjati :). Motila me je edino dolga pot in zelo višje cene prenocišč. Čas dveh dni, ki sem si ga vzel za ogled je meni zadoščal, čeprav sem moral zelo hiteti. Mislim, da bi se tretji dan že dolgočasil in samo iskal razstavljalce s čim več hrane.

Hlod se na popotovanje odpravi...

Posebna zahvala gre tudi podjetju Impresija.com, kjer so mi omogočili ogled sejma s financiranjem mojega prehranjevanja, spanja ter vožnje.