Teleinfos 2002

• Žiga Dolhar :: 20. apr 2002

Začel se je včeraj, končal se bo jutri, prehodil sem ga v dveh minutah (članek je bil napisan v četrtek, potem pa sem ga jaz prežvekoval do danes --Primoz).

Tako bi nekako lahko skoraj do potankosti opisal dogajanje na sejmu, ki se je tri dni odvijal v Cankarjevem Domu in sliši na ime "Teleinfos". Kako je z raznimi "Teleinfosi" v Sloveniji, vemo: revščina. Na eni strani organizacija, na drugi pa razstavljavci, ki kar tekmujejo v dolgočasnosti.

Na Slo-Techovem štantu sem v sredo in petek dežural tudi sam, zaradi česar mi je bila zaupana (v principu res, a Primoževim zahtevam nekako ne gre oporekati (če bi še novice pisal s takšnim navdušenjem --Primoz), pa fante je tudi sicer čisto OK) naloga, naj se udeležim dveh predavanj ter spišem članek. Berite dalje.

Teleinfos torej. Kanil sem se udeležiti predavanj "Mobilna Pisarna" ter "Prostorsko Pozicioniranje Novice". Po PreverjanjuPristnosti (hmm, ko mi s PDAjem prebere črtno kodo iz 'badgea' sem se počutil prav zlagano pomembno), ko mi je bil kljub rahlo čudnim pogledom nekaterih dovoljen vstop v dvorano, pa je sledilo prvo presenečenje: celih 20 zasedenih stolov.

Še tole bi rad povedal: moje pisanje nikakor ni objektiven pregled celotnega sejma, ampak opis oz. kritika tistih najzanimivejših dogodkov ter stojnic.

Mobilna Pisarna

Po malce nerodnem pozdravu povezovalca programa, ki si ali ni mogel zapomniti svojih desetih besed ali pa mu je bil nov namizni prt tako zelo všeč, je oder prevzel gospod Primož Bergant. Po prikazu slabe organizacije, torej "prikazu zaganjanja" prezentacije (ppt, se ve) ter malce pozno ugasnjenim lučmi, sem se popolnoma osredotočil na morebitno komercialno komponento. Kot se je izkazalo kasneje, naj bi bilo predavanje čimbolj ne-komercialno usmerjeno, kar je predavatelju z dokaj poljudnim ter precej imensko nespecifičnim nastopom tudi uspelo. No, ni pa primanjkovalo sublimiranih reklam, torej stalno prikazovanje iPaqa na prosojnicah ter pojavljanje imena "Citrix" ter "IskraTel". Ne razumem pa ravno dejstva, da je bilo predavanje ocenjeno kot "za poznavalce", a se je spuščalo v samo opisovanje PDA platform, celo do te mere, da poznamo Palme in ŽePCnike™ ter dokaj banalen opis medsebojnih razlik. Slušatelji smo bili sicer opozorjeni na vse bistvene lastnosti zahtev mobilnih pisarn, možnosti s praktično-teoretičnimi primeri ter ustrezno grafično popestritvijo (z nekaj slovničnimi nemarnostmi, recimo "poštni stražnik" :-)). Kot dijak ekonomije bi g. Berganta opozoril na nepravilno rabo besede "firma" (v smislu podjetja oz. obrata), pozdravim pa izpostavitev problema neprestanega kompromisa med funkcionalnostjo ter mobilnostjo -- oportunitetni strošek torej -- pa, čeprav že malo klišejsko opozorilo odgovornim pred zaletavostjo oz. nesmotrnostjo pri tovrstnih investicijah.

Predavatelj me je uspel pridobiti na svojo stran, to pa predvsem z nenadutim nastopom, izogibanju težkih strokovnih terminov ter poljudno predstavitvijo. No, kakor se je izkazalo kasneje, je bilo to predavanje odlično. Gospodu Primožu pa bi vseeno predlagal malce boljše vizualno pokrivanje publike, saj smo slušatelji verjetno zanimivejši od talnih oblog.

Izobraževalni Portal

Prva opazka organizatorjem: informatika, ki naj bi predstavil "Prostorsko pozicioniranje novice" očitno ni bilo, zato je bilo predavanje kratkomalo -- nadaljevano z naslednjim po vrsti. Torej, ob 15:30 sem si (ne na lastno željo) ogledal predavanje, ki naj bi bilo na sporedu ob 16:00. Žal nisem ujel odzivov onih, ki so v dvorano vstopili ob štirih popoldne...

Mnogo višje mnenje o sami sebi pa je očitno imela gospa Alenka Nakić, ki nam je predstavila novo slovensko spletno-izobraževalno pridobitev, imenovano "Vsevem". Na samem začetku sem bil vsekakor fasciniran: ne sicer nad obširno (hej, celo prosojnico dolgo!) predstavitvijo sponzorjev, med katerimi se je znašel tudi Gantarjev iHlevček, zato pa bolj nad samo idejo. A začetni afekt je izginjal z vsako sekundo treznega razmišljanja. Pri "Izobraževalnem Portalu" gre za to, da bi bilo spletno stičišče potrebnikov (eh (lol --Sergio)) ter ponudnikov informacij. Vstop slednjih bi bil omejen oz. selekcioniran, s čimer bi preprečili nabiranje plevela. Tako bi imeli storitve kot recimo "Strokovnjak odgovarja", kjer bi recimo bodoči znalček™ vprašal osebo na drugi strani o žarnici, poslovnem načrtu (mimogrede: gospa se celo pohvali, da so za projekt naredili raziskavo! Ekonomsko osveščeni pa v smeh :].), "Svetovalec za izobraževanja™" pa bi odgovarjal na vprašanja recimo kje najti tak in tak tečaj... Na drugi strani bi bila skrbniška služba™, ki bi pisala odgovore.

Pa smo tam. Na tej točki sem popolnoma izgubil upanje nad tem sicer zanimivim projektom. Dejstvo, da o plačilni politiki ni bilo povedanega prav veliko, me je privedlo to točke, ko sem o tem želel povprašati. No, za delček sekunde me je prehitel sam predhodni predavatelj, odgovor pa je bil -- pričakovano -- mlačen in smešen. Oni imajo pač MID, zadaj pa je še nekaj "firm". Na vprašanje, kolikšen naj bi bil odzivni čas skrbniške službe, se je odgovor glasil da nekje 24 ur. Prosim? Kdo je že v svojih reklamah toliko govoril o hitrosti, hitrosti, hitrosti? Vsekakor ne ta gospa. Moje vprašanje se je glasilo nekako tekole: se gospe zdi takšen portal ob tolikšnem odzivnem času sploh smotrn, če ja imamo na spletu mali milijon raznovrstnih portalov, recimo Slo-Tech (hej, tukaj sem pa jaz propagiral), kjer uporabnik povpraša o najrazličnejših stvareh, pa se mu recimo že v roku ene ure nabere 10 odgovorov, ki so različno argumentirani, komentirani, priporočeni ter celo izpodbijani. Kako sploh lahko kvalitativno primerjamo izdelek enega 'strokovnjaka' oz. njih skupine z izdelkom tovrstne 'okrogle mize'? Kaj ne obstaja možnost pomislekov o korektnosti te službe oz. vplivu komercialnih prvin na tisti sam, samcat odgovor? Odgovor je bil nepričakovan oz. skrajno neprofesionalen: 2 minuti besedne mase brez nekega pravega pomena, kaj šele argumenta. Lažem, bil je tu en argument: Izobraževalni Portal ni specifičen, ampak usmerjen na več področij.

Gospa Nakićeva, vsekakor menim, da je zamisel o tovrstnem portalu zanimiva. Vendar pa predavanje izgledalo bolj (komercialna) predstavitev ideje kot pa razvitega projekta. A polno antinomij, slaba prezentacija (polna MS ClipArt slikic) ter vaš nastop me niso prepričali. Vsekakor upam na boljšo končno izvedbo projekta. In ne, roll-over efekt na menijskih postavkah mi dejansko ne predstavlja neke pomembne funkcionalnosti.

Javna razprava o novih pravilih za .si domene

Tole predavanje se je sicer zgodilo v petek ter sem si ga ogledal na PosebnoŽeljo (... (kar izgleda nekako takole - jaz se noro derem, naj vendar pride na predavanje, medtem ko bogi LordNinja benti čez mene, češ da mora odpisati ta test angleščine, prekleto! :) --Sergio)), vendar ga bom vrinil v članek, ki sicer pokriva sredo. A kar takoj bom okrcal organizatorje: predhodno predavanje se je končalo 5 minut po "začetku" te razprave. No, razprava se je začela 15 minut kasneje, kot je bilo navedeno v programu. No, ko se je le pričelo, se je v dvorani E3 Cankarjevega doma nahajalo celih 10 osebkov, eden od njih je bila simpatična ter -- pomembno -- nenaduta predavateljica.

Samo predavanje je bilo orientirano okoli liberalizacije pravil za pridobivanje oz. dodeljevanje ccTLD (country-code top level domain) .si, katere so do sedaj lahko dobila zgolj podjetja ter društva, po nedavni spremembi pravil pa tudi blagovne znamke, s čimer pa je bilo povezanih nemalo težav. No, o tem ne bom obširno razlagal, saj lahko v kratkem (no ja, glede na to, da je čez mesec dni konec pouka, morda malce kasneje) pričakujete članek prav na to temo. A verjetno vas večino zanima tole: kdaj bom lahko registriral poljubno domeno .si? Ko Arnes doseže "fazo 4". Časovno? Težko reči, morda nekaj mesecev, morda leto dni.

Še ocena predavateljice, ge. Barbare Golob Povše: vidi se, da očitno nima preveč tovrstnih lekturerskih izkušenj, vendar je kljub temu dokaj uspešno vodila program, ni manjkalo umestno vpeljanih šal oz. "hecnih" izjav (ko je šla prezentacija sama naprej, je rekla "Zakaj pa to ne dela?"), priporočil bi ji morda malce več telesne mimike (torej, tudi "razlaganje" z rokami). Je pa gospa absolutna zmagovalka v področju vizualnega pokrivanja publike: z Žigo sva se nenamenoma posedela na dokaj "odročen" konec predavalnice, a sva bila v stalem področju obvladovanja. Odlično! No, edino, kar imam resneje očitate, je manjek ljudstva. Vprašanja sta postavljala cela dva osebka, ki pa sta s svojimi idiotskimi izjavami poskušala izumljati toplo vodo. Gospoda, vsi vemo, da se domene bodo preprodajale, pa ni važno v kakšnem obsegu. Ampak to pa res ni dejstvo, ki bi ga gospode in gospe pri Arnesu morali naučiti. Drugič ali bolje poslušajte ali pa ostanite doma.

Pred seboj sem imel še dve uri do zaprtja sejma. Vsekakor preveč za ogled najzanimivejših stojnic. Z Žigo ter presneto drago digitalno kamero (nekje 700k sit -- od Avtomatike zrihtal Primož, jaz sem le zastavil svojo osebno izkaznico :] (čeprav je niso hoteli... le zakaj --Primoz)) sem se podal najprej v pritličje, kjer je rezidirala elita. Zaradi moje neizkušenosti kvaliteta slikovja ter zornih kotov ni baš visoka, naj se mi oprosti.

Stojničevje

Kakor že omenjeno, je so prvo nadstropje okupirali (pokupili) najbogatejši, predvsem GSM storitve ponujajoči operaterji, medtem ko je v kleti prebivala manj bogata elita. Kakopak, Slo-Tech se je nahajal ravno ob stopnicah v prvo nadstropje. Naj se ve, kdo je najboljši. :-) Pa še to: videl sem vse ekstreme estetike ter ekonomičnosti prostora. Ker se mi pomena raznih možnosti ne da opisovati pri vsaki stojnici posebej, naj tukaj povzamem: raje imam nevpadljive štante s primerno izrabo prostora, vendar pa se taki znajo preprosto izgubiti med velikimi in načičkanimi, ki pa recimo ne prikazujejo ničesar RES uporabnega ali sploh ničesar. A vendar, kaj bo Janez Povprečnik, obiskovalec sejma, najprej zagledal?

Med redkimi, ki so vztrajali pri klasičnem CRT prikazovanju slike, je bila tudi 'nacionalka', torej RTV Slovenija, ki je s seboj privlekla malo morje računal, na katerih so vrteli svoje programe (v okenskem načinu, se ve :]). 150 kvadratov velik prostor je bil očesu nevpadljiv, a zelo prijetno postavljen in oblikovan, a ta "profesionalnost" zna biti dvorezen meč: s svojo skromnostjo je prostor proti drugim izgledal nezanimivo, sam sem ga najprej celo spregledal.

Takoj ob stopnišču je kampiral Sting d.o.o. s svojimi ŽePCniki™. Evo, pravi prikaz ekonomične izrabe prostora: absolutno majhen štant, vendar so na njem pokazali več uporabnega kot na vseh ostalih skupaj, vendar je bil estetsko dokaj nezanimiv ter nevpadljiv.

Vega - veš, ni bistvo le to, da se pojaviš na sejmu z verjetno najbolj zapleteno skonstruiranim železovjem, treba je tudi kaj pokazati. Kaj konkretnega! Trillian se nad majčkama sicer ni pritoževala.

Korak dlje ter z nekaj plazmatskimi zasloni več sta nas bombardirala Telekom in SiOL. Prvi je nekako spadal v vrhnji del prikazanega, saj je s seboj privlekel celo nekaj stacionarnih telefonov (pohvalno), drugi pa je prikazoval portal "vizija", o katerem je bila že napisana novica. Še besedica o praktični uporabi videa prek ADSL-a: vsaj zvok je, a pričakoval bi več kot 1 slikico na sekundo.

Tam na sredi pa je bila stojnica, ki je bila razred zase. Ne le, da je bilo Mobitelovo lesovje očitno izdelano ravno za ta dogodek oz. za postavitev v CD-ju, na kar nakazuje popolno prileganje vsem stenam ter klopem, je bilo tipično "aktivne" barve (beri: obujanje komunističnega režima do skrajnosti) z rožami v sredi (prisegel bi, da so slednje zadnji dan izgledale rahlo uboge; če morda niso bile umetne :]), je kazal absolutno nič. Torej, NIČ. Resda je imel pred CDjem šotor, v katerem je promoviral UMTS, vendar -- Mobitelovci, malce resneje, no. Da zavzamete celotno širino hodnika, nakar grdo gledate pridne Slo-Techerje s svojimi prospekti, ki pasirajo vašo zelenico, kot da bi mogli iti mimo. Funkcionalna izraba? Nična.

Oh ja, tretji ponudnik, Si.Mobil je kazal še največjega. Ups, največ. Poleg dveh konzerv ob vhodu so imeli še tri mala stojala v preddverju, očesu prijetne hostese (beri: brez opazno pretiranega make-upa) ter eno celo vitrino, v katero so zaklenili nekje 10 nokij. Še anekdota: uro pred zaprtjem seja v petek sva se s Sergiom v želji, da se iznebiva še preostalih pamfletkov, slednjega kar trikrat ponudila zelo čedni (blond, očala) simobilovi hostesi. Z anti-nasmeškom na prednji strani glave nama je razložila, da s tem, kar delava, pri ljudeh zgolj vzbujava gnus do strani Slo-Tech, zaradi česar je ne bodo obiskovali! No, po moji pripombi, da je to popolnoma res, saj je simobilov fante, ki je bil oni trenutek zraven (ter je bil sicer na stojnici tik ob Slo-Techu in bil zelo v redu sogovornik), ravno mene predhodno trikrat prepričeval, naj grem iz Mobitelovega omrežja na njihovega, ker je pač boljše. Ehh. No, ko sva s Sergejem zapuščala sejmišče, je taisto babišče proti volji ostalim razstavljevcem cvileče pokalo balone (ambivalentnost duha, prevlada estrogena - pokalo je namreč zato, da bi impresiralo fanta. Pa naj še kdo podceni moč z zrakom naphanega elastičnega materiala ter zvoka ob njega razgonu --Sergio).

Blagor za moje že načete senzorje pa je bil Ericsson, ki me je v veliki sprejemni dvorani CD edini prijazno (neprisiljeno, naravno) postregel. Res, fanjte rulajo! Ne le, da je slovenski predstavnik pokazal izjemno poznavanje svojega področja ter se nasploh vedel neformalno s primerno merico profesionalnosti, celo po dva dneva po obisku me je kot mimoidočega pozdravil. Naj se to sliši čudno, vendar o čem takem pri drugih razstavljavcih ni bilo sluha (no, onih, s katerimi smo se nenehno "družili", v to skupino ne gre šteti). Gigant je kazal demo tehnologije "mps" (upam, da sem si kratico pravilno zapomnil), kar pomeni "mobile positioning system" ter je nekakšna mešanica GPS-a in GSM sistema. Omenjeni sistem izgleda tako, da v stilu potovalnih računalnikov uporabnik vtipka željeno destinacijo, sam aparat pa pozicijo računa s triangulacijo med baznimi postajami (GPS s triangulacijo med sateliti). Zemljevid pa ne ostane vedno v čisti pritčji perspektivi, ampak se za manjše razdalje (ulica...) celo prestavi v izometrično perspektivo. Med drugim mi je prav tako prijazni tuji predstavnik (imena se žal ne spomnim), ki je v Slovenijo priletel zgolj za ta sejem, prikazal model telefona T68i, na katerem je tekel TV program (MTV, Britney Spears -- sedaj razumete, zakaj jo zadnje dneve tako po zobeh vlačim? :]), priklopil pa je tudi kamero, ki je percepirano svetlobo prikazovala na zaslonu v realnem času (kakopak še vedno z zelo nizkim številom slikic na sekundo). Ericsson, that's the way to go!

Selimo se nadstropje nižje, v 1. preddverje. Znajdemo se ob stojnici revije Avtomatika. Ljudi so preprosto carji: ne le, da so raztalali dve toni svojih revij, meni so zaupali svoj mali milijon vreden digitalni fotoaparat. A kaj ti bo taka elektronika, če je pa uporabnik vse prej kot izkušen fotograf in nima pojma o slikanju.

Ostalo je bila večinoma sama revščina. Na eni stojnici so talalai revijo Connect ter prodajali "šele" drugo številko PC-Magazine-a. Upam, da bo moja opazka, da je to prej kot "šele" "že" druga številka revije, saj za samo revijo v slovenski ediciji nisem vedel, padla na plodna tla. Pasadena je klasično prodajala svoje bukovje po kilah, nasproti se je nahajala e-uprava republike Slovenije z jako naveličano 'hosteso', nekaj nezanimivih miz dalje pa Park zgodovine telekomunikacij. Sam bi tako najraje poimenoval sam TeleInfos, a vitrine z razstavljenimi eksponati iz ne tudi ne tako daljen preteklosti so mi domala prignale solze v uči. Smrk. Poleg Zveze radioamaterjev, ki so imeli na videz zelo odklonsko "ponudbo" (ter tolikaj bolj zanimivo), so se v bližini SvetegaŠtanta Slo-Techa znašli tudi fanjte Laboratorija za telekomunikacije, ki so prikazovali stiskanje zajetega filma v realnem času ter posredovanje slednjega v sam splet. Da, oni so v splet pošiljali one posnetke iz preddverja, vključno z našim štantom oz. hrbti naših fantetov. "Nova perspektiva računalništva" je osvojila svet :].

No, omembe vredna je še pojavna oblika Hermes Softlaba, ki so možnosti povezovanje mobilnih telefonov in računal ter možnosti komunikacij prikazovali na dokaj zanimiv način, to je z igro "CodeBreaker". Gre za tipično ugotavljanje vzorcev v stilu linga. Žiga in Žiga seveda ne bi bila Žigi, če se igre ne bi lotela (oba hkrati -- hehe, MultiPlayer). Sreča je hotela, da je eden od njiju zmagal ter se uvrstil v žrebanje za telefon T68i. (Ko sem šel gledat na splet, sem ugotovil, da je to primerek, ki sva ga občudovala na Ericssonovi stojnici.)

Pa še nekaj utrinkov iz enega večjih in najbolj zasedenega postajališča v prvem preddverju Cankarjevega doma v Ljubljani, Slovenija.

Tako, prišel sem do konca pregleda opaznejših ponudnikov. Če povzamem: sama organizacija je bila kar v redu -- lahko bi bila še vedno boljša. Zrak, tolikokrat skritizirana stvar vseh Infosov se mi je osebno zdel v redu. No, temperatura bi bila lahko malce nižja, vendar se (za razliko od poslovneža v debeli jakni) nisem pritoževal. Razstavljalci so, razen svetlih izjem, popolnoma razočarali. Mislim, pridem na sejem mobilnosti ter komunikacij, pa vidim en cel štant, na katerem so kazali prenosne delovne terminale. C-c-c! V splošnem gledano, je bil sejem boljši od lanskoletnega, zato tudi 3 zvezdice več, pozdraviti gre tudi nižjo ceno vstopnic, saj je bila ona izpred leta dni za ponujeno absolutno previsoka (pa še na nekomercialna predavanja smo letos lahko prišli z vstopnico), sam obisk pa je bil letošnje leto nekajkrat večji. Komaj čakam na Infos!

Slo-Tech se zahvaljuje podjetju Infos d.o.o., ki nam je nesebično omogočilo prisotnost na sejmu ter podjetju Anni d.o.o., ki nam je za ta teden posodilo za malo več kot milijon tolarjev računalniške opreme.

Plusi	Minusi
pol cenejša karta bolj ljudstvu naravnan dogodek	majhnost bore malo ne-mobilnih telefonov obiskovalci imeli več ŽePCnikov™ kot razstavljavci